Kallas: EU naj z evroobveznicami krene nad Putinove tanke

Bodo gordijski vozel skupnih obveznic evrskega bloka naposled presekale fantazije ruskega predsednika Vladimirja Putina po restavraciji imperija? Po prepričanju estonske predsednice vlade Kaje Kallas bi namreč morala Evropska unija resno razmisliti o izdaji 100 milijard evrov obveznic, s čimer bi ta spodbudila obrambno industrijo stare celine.

Kallasova je sicer že od prejšnjega tedna zaradi "sovražnih dejanj" do Rusije skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve na ruskem seznamu iskanih oseb, potem ko je baltska država pričela z rušenjem spomenikov iz skupnega sovjetskega obdobja.

 

 

Krepitev evropske obrambne industrije je poleg samozaščitnega učinka namreč ključnega pomena tudi za odbijanje ruske agresije s strani Ukrajine, ki se z jutrišnjim dnem preveša v svoje tretje leto. Čeprav se podatki razlikujejo, je najbolj brutalna vojna na evropskih tleh od konca druge svetovne vojne samo v zadnjih dveh letih zahtevala več kot pol milijona žrtev, okupiranega pa je približno petina ukrajinskega ozemlja.

380 milijard dolarjev za boj proti Putinu

Stopnjevanje ruskega pritiska na bodočo članico EU in surovost ruske vojske, ki je zagrešila mnoge vojne zločine, je zganila tudi evropske voditelje v njihovih prizadevanjih za okrepitev obrambe. Kot je na zadnjem srečanju članic zveze Nato dejal generalni sekretar Jens Stoltenberg, bodo države članice v prihodnje za obrambo v 2024 namenile kar 380 milijard dolarjev. Obvezni dvoodstotni prag v okviru BDP za potrebe obrambe bo letos doseglo 18 držav članic.

Medtem ko je 61 milijard dolarjev ameriške vojaške pomoči Ukrajini še vedno v nemilosti spodnjega predstavniškega doma ameriškega kongresa, izjave morebitnega bodočega predsednika Donalda Trumpa pa porajajo številna vprašanja in dvome glede vzajemne obrambe članic Nata, je naraščajoča ruska agresija v zadnjih dveh letih privedla do korenitega premisleka o evropski kolektivni varnosti.

Prej covid, zdaj Rusi

Ta je bila do nedavnega po besedah obramboslovke in predstojnice katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelene Juvan kvečjemu "ideja, daleč od realnosti", ki pa z odpiranjem novih tovarn orožja ter skupnih programov nakupov streliva za lastne in ukrajinske potrebe dobiva prve konkretne obrise. Med drugim se od sredine lanskega leta z idejo vzpostavitve domače proizvodnje streliva poigrava tudi Slovenija, pri čemer pa vlada oziroma ministrstvo za obrambo, zanimanju industrije navkljub, zaenkrat še ni storilo konkretnejših korakov v tej smeri.

Kallas je v pogovoru za Bloomberg na münchenski varnostni konferenci, ki se je končala včeraj, dejala, da bi morala Evropska komisija v prihodnjem mandatu ubrati enoten pristop k varnosti; takšen, kakršnega je pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen ubrala, ko se je spopadala s pandemijo, je navedla. To bi bilo po njenem moč storiti z izdajo skupnih evropskih obveznic za krepitev obrambnih zmogljivosti.

Depositphotos

 

"Napočil je trenutek, ko bomo morali povečati vložke in razmisliti, kaj lahko storimo skupaj, saj so obveznice, ki bi jih izdale posamezne države, premalo, da bi lahko okrepili proizvodne zmogljivosti," je dejala. "Evroobveznice bi lahko imele veliko večji učinek."

Evropski denar za turške orožarje?

Kar zamisli o izdaji skupnega evropskega dolga za povečanje obrambnih zmogljivosti, ki je bila dolga leta kamen spotike med Berlinom in Parizom, daje novo upanje, je dejstvo, da sta jo podprla tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Toda skeptiki v državah, kot sta Nizozemska in Nemčija, bodo verjetno še naprej vztrajali pri odklonilnem stališču.

 

 

Kallas je v pogovoru dejala, da bi morala EU sprejeti tudi nekatere druge ukrepe za pomoč Ukrajini, pri čemer bi se morala osredotočiti na izgradnjo svoje industrije in zagotavljanje dolgoročnih pogodb o dobavi. Med drugim je izpostavila nakupe orožja iz zalog tretjih držav izven EU, s čimer se nekatere države članice unije ne strinjajo.

Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali že lani, je med najglasnejšimi nasprotnicami takšnega zapolnjevanja vrzeli v oborožitvenih zmogljivostih Evrope ravno Francija. Pariz, ki se na drugi strani zavzema za izdajo skupnega dolga za nakup orožja, namreč meni, da takšna poteza ne bi pripomogla h krepitvi avtohtone industrije, ampak drugih ne nujno partnerskih držav. Pri tem imajo Francozi seveda v mislih zlasti Turčijo.

Estonska premierka je ostale članice unije še pozvala naj sledijo zgledu njene države, ki se je zavezala, da bo v naslednjih štirih letih namenila 0,25 odstotka svojega BDP za podporo Ukrajini.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar