Münchenska konferenca: Neformalni forum, ki končuje in začenja vojne

Z današnjim dnem se v Nemčiji začenja 60. Münchenska varnostna konferenca (MSC), ki bo potekala do nedelje. Gre za vodilni forum o najbolj perečih in aktualnih varnostnih vprašanjih, ki se ga udeležuje več deset voditeljev držav, ministrov, direktorjev obveščevalnih in varnostnih organov ter predstavnikov mednarodnih organizacij.

Med letošnjimi udeleženci so denimo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, nemški kancler Olaf Scholz, vodja ameriške diplomacije Antony Blinken, skupaj s predsednico Kamalo Harris, kitajski zunanji minister Wang Yi, britanski zunanji minister David Cameron in generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Konference se bo tokrat udeležil tudi slovenski premier Robert Golob, ki bo predstavil delovanje Slovenije v okviru mandata nestalne članice Varnostnega sveta ZN.

Najpomembnejši forum v Evropi

Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Jelena Juvan je pred današnjim začetkom ocenila, da gre za "enega najpomembnejših forumov" v Evropi. V bavarski prestolnici se je na srečanju, ki ga imenujejo tudi "Davos za obrambo" doslej vedno razpravljalo o ključnih varnostnih vprašanjih in širših izzivih v sodobni mednarodni skupnosti, dodaja.

 

 

V ospredju letošnjih razprav bo podobno kot lani največji konflikt na evropskih tleh od konca druge svetovne vojne. Vojna v Ukrajini se počasi preveša v svoje tretje leto in se kot smo poročali ne odvija po načrtih branilcev in njihovih zahodnih zaveznic.

Kakor navaja Bloomberg, bo imel Zelenski v soboto na konferenci govor, hkrati pa se bo danes mudil v Nemčiji in Franciji. O dodatnih varnostnih zagotovilih in pomoči v orožju se bo pogovarjal s kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Nemčija je največja evropska bilateralna podpornica Ukrajine, ki oblegani državi namenja več kot 17 milijard evrov vojaške podpore.

Nemški kancler skupaj z Bidnom tvori transatlantsko (geo)strateško os, ki je nujna za preživetje Ukrajine. Zato naj bi na srečanju Scholz-Zelenski po neuradnem poročanju tujih medijev prišlo do dodatnih zavez Berlina, ki bodo vključevale vojaške in nevojaške vidike ter določile okvir za obsežno politično sodelovanje.

Poleg Ukrajine pa se udeleženci ne bodo mogli izogniti razmeram v Gazi. Vojna v palestinski enklavi, ki prerašča v humanitarno katastrofo, namreč vseskozi preti, da se bo preko posredniškega konflikta z Iranom prelila v širšo regijo. Juvan pa ob tem dodaja še javnosti nekaj manj znano sahelsko krizo ter teme, povezane z globalizacijo in klimatskimi spremembami.

"Münchenska konferenca predstavlja neformalni forum, na katerem se voditelji držav srečujejo v bolj neformalnih oblikah," prednost tovrstnih srečanj izpostavlja Juvan. Meni, da se na ta način odpira prostor, kjer se lahko sestanejo in o najbolj perečih temah pogovorijo tudi "voditelji 'ne-prijateljskih' držav".

Zmožnost preprečevanja potencialih konfliktov je denimo ponazoril lanski forum, ki je naznanil delno otoplitev odnosov med ZDA in Kitajsko, potem ko sta državi zaradi incidenta s sestrelitvijo vohunskega balona nad ameriškim ozemljem popolnoma prekinili komunikacijo.

Trumpove izjave sesuvajo ustaljeni svetovni red

Pomenljivo je, da ruskih in iranskih predstavnikov ni na seznamu udeležencev, hkrati pa je to jasen pokazatelj tega, da MSC vse od konca druge svetovne vojne odraža svetovni red po meri in pod vodstvom ZDA. Kar pa je po drugi plati dvorezen meč, saj je dogajanje onkraj Atlantika letos zaznamovano z razgretim predvolilnim ozračjem.

Tako je še pred začetkom srečanja olje na ogenj prilila izjava najverjetnejšega republikanskega kandidata Donalda Trumpa. Nepoboljšljivi provokator in populist je namreč zagrozil, da v primeru ruskega napada ZDA pod njegovim vodstvom ne bodo stopile v bran evropskim zaveznicam. Zaradi frakcijskih bojev v ameriškem kongresu obstaja tudi široka zaskrbljenost, da Ukrajina, Izrael in Tajvan ne bodo deležni skoraj stomilijardne ameriške pomoči v vojaški opremi in orožju.

Bloomberg

 

Predsednik Joe Biden in ostali voditelji članic zveze Nata so sicer vsi pohiteli z obsojanjem Trumpovih komentarjev na račun "transakcijskega" opredeljevanja odnosov znotraj alianse. Biden je Trumpove pripombe na račun Nata označil za "nevarne" in "neameriške", ki med partnerji konference vzbujajo dvom o zanesljivosti ZDA kot nosilki povojne varnostne ureditve sveta.

EU z novo funkcijo komisarja za obrambo?

Tudi zaradi tega Evropska komisija razmišlja o vzpostavitvi novega evropskega komisarja za obrambo, ki bi nadzoroval industrijske vidike obrambne politike, o čemer poroča portal Politico. Novico so včeraj nazadnje potrdili tudi v kabinetu predsednice Ursule von der Leyen, ob čemer pa dodajajo, da bo o sestavi kolegija komisarjev po volitvah odločal predsednik nove komisije.

Skrbi evropskih zaveznikov naj bi po poročanju agencije AP na konferenci MSC kljub temu poskušala razbliniti ameriška podpredsednica Harris. Biden jo namreč v Evropo pošilja z nalogo, da na forumu poskuša ameriškim partnericam in članicam zveze Nato posredovati zagotovila o nadaljnji neomajni podpori Bidnove administracije.

Obramboslovka v zvezi s pogovori v okviru konference dodaja, da so srečanja pomemben indikator odnosov med državami. Čeprav forum "ni odločevalsko telo", je vseeno pomembno "kdo se s kom sestane ali pa kdo se s kom ne želi sestati", kar Juvan o ocenjuje kot "dober indic odnosov med državami".

"Dokler se voditelji držav, tudi če se ne strinjajo, med seboj pogovarjajo, je to dober znak," ocenjuje. Dodaja, da težave nastopijo, ko prevlada praznina molka. Takrat, pravi, se dogajajo vojne, ki se nadaljujejo dokler se dialog ponovno ne vzpostavi. Ali pa se celo začnejo nove, sklene.

 

 

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar