Francoski predsednik Emmanuel Macron je podprl izdajo skupnega evropskega dolga za plačilo stroškov za obrambo in visoko tehnologijo, da bi zagotovil, da Evropa ostane suverena v vse večji konkurenci s Kitajsko in ZDA.
"V Evropi potrebujemo več javnih naložb, zato bi morali začeti drugo fazo ponovnih naložb, kot smo to storili med krizo kovida, in si morda ponovno drzniti imeti evroobveznice za prednostne naloge," je dejal Macron v govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, poroča Bloomberg.
Kot primera takšnih prednostnih nalog je navedel estonske predloge za evroobveznice za obrambno industrijo in pomoč Ukrajini.
Preberi še
Odstop francoske vlade na čelu s premierko Borne
Borne podpiralo le 23 odstotkov, Macrona pa 27 odstotkov Francozov.
08.01.2024
Ukrajina: Edina strateška industrija po vojni bo obrambna
Dolgoročni cilj Kijeva je privatizirati povečini državno obrambno industrijo in jo uskladiti z Natom.
27.11.2023
Davos: Prihod prvega bilijonarja, pohod UI in smrt davoškega človeka
Premoženje najbogatejših Zemljanov vsako uro naraste za 14 milijonov dolarjev, revščina v vzponu naslednjih 230 let.
17.01.2024
Čipi: Leyen za avtomobile, Biden za ekonomijo, Xi za rakete, največ pa jih ima Tajvan
Ekonomist Chung Ying Lee: Zaradi kitajskega pritiska tajvanska podjetja gradijo tovarne čipov v EU.
10.01.2024
Obrambne obveznice za financiranje vojaške industrije?
Estonija je idejo o obveznicah za financiranje obrambnih izdatkov predstavila že lani. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je idejo o obrambnih obveznicah izpostavil novembra in dejal, da je to v našem "skupnem interesu", še poroča Bloomberg.
"Estonska premierka, katere država je znana po svoji gospodarski 'varčnosti', je imela pogum predlagati izdajo evroobveznic za obrambna vprašanja v Ukrajini," je po poročanju portala Euractiv dejal Macron.
Emmanuel Macron:
"Mislim, da bodo leta 2024-2025 leta, ko se bodo evropske države in EU kot celota morale odločiti, ali želimo biti suverene ali ne."
Leta 2020 se je EU dogovorila o obsežnem, z dolgom financiranem skladu za oživitev gospodarstva po epidemiji kovida v višini 724 milijard evrov, da bi omejila resnost gospodarskega upada. Zagovorniki so takrat vztrajali, da bo to enkraten ukrep. Pogovori o novem programu kažejo, da Macron in drugi menijo, da je za ohranitev konkurenčnosti EU potrebno nadaljevati z velika javno porabo.
EU se prav tako trudi okrepiti obrambni sektor in povečati proizvodnjo orožja, saj se ruska vojna v Ukrajini vleče in ker se še naprej pojavljajo vprašanja - zlasti pred novembrskimi ameriškimi volitvami -, kako dolgo bodo ZDA še pomagale Kijevu.
Naložbe v umetno inteligenco, čipe, vesolje in obrambo
Med področji, na katerih mora Evropa spodbujati naložbe, so umetna inteligenca, čipi, vesolje in obramba, je dejal Macron. "Mislim, da bodo leta 2024-2025 leta, ko se bodo evropske države in EU kot celota morale odločiti, ali želimo biti suverene ali ne," je dejal.
Dodal je, da mora Evropa vzpostaviti enotni kapitalski trg, da bi spodbudila več zasebnih naložb. Macron je dejal, da je po letih inercije v pogovorih pripravljen skleniti dogovor z manjšo skupino držav, če celotna EU ne more napredovati.