Slovenija se zavzema, da bi Bosni in Hercegovini še letos podelili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, potem ko sta zeleno luč za začetek pogajanj dobili Severna Makedonija in Albanija.
Slovenski predsednik vlade Robert Golob je predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal pismo, v katerem predlaga, da bi status kandidatke za članstvo v EU podelili Bosni in Hercegovini, je slovenska vlada sporočila na svoji spletni strani.
Golob je v pismu opozoril, da je treba upoštevati realne razmere v Bosni in Hercegovini ter spremenjene geopolitične realnosti v Evropi po ruskem vojaškem vdoru v Ukrajino.
Preberi še
Ukrajina in Moldavija uradno kandidatki za vstop v EU
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je odločitev držav članic označil za zgodovinski trenutek.
23.06.2022
Slovenija ob tem voditelje EU opominja, da mora Bosna in Hercegovina izvesti "svobodne in poštene volitve oktobra 2022", po tem pa bi osrednja balkanska država lahko dobila status kandidatke na decembrskem vrhu EU.
Kot je pretekli teden po srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem poudaril Golob, je treba nadaljevati z berlinskim procesom in v ospredju širitvenega procesa EU ohraniti Zahodni Balkan.
Evropska perspektiva za Balkan je zagotovilo varnosti
"Jasna evropska perspektiva za države Zahodnega Balkana je namreč najboljše zagotovilo za varnost, stabilnost in napredek regije," je v pismu zapisal slovenski premier. "EU mora izpolniti dane zaveze državam Zahodnega Balkana in sprejeti pozitivne odločitve ob njihovem napredku za članstvo, obenem pa je treba poiskati načine, kako pospešiti procese v teh državah, ki pomembnejših premikov na tem področju niso dosegle več kot dvajset let."
Severna Makedonija in Albanija sta pred kratkim podpisali sporazum za uradni začetek pogajanj o članstvu v Evropski uniji. V imenu Makedonije je protokol podpisal zunanji minister Bijar Osmani s svojim bolgarskim kolegom v Sofiji. Pred tem je parlament v Skopju odobril predlog Evropske unije, ki naj bi rešil zaplete med sosedama in tlakoval nadaljnjo evropsko pot Severne Makedonije.
"Za nas je to zgodovinska priložnost, da po 17 letih Severna Makedonija kot kandidatka dobi dejansko možnost za začetek pristopnih pogovorov z Evropsko unijo," je novinarjem dejal Osmani.
Sporazum je sprožil napetosti v Severni Makedoniji, kjer je proti dogovoru protestiralo na tisoče ljudi. Makedonska opozicija meni, da sprejeti dogovor makedonskega jezika in makedonske identitete ne varuje v zadostni meri. Vlada v Skopju in predstavniki EU so takšne obtožbe zavrnili.