Številni obrazi ženske, ki vodi nemško skrajno desnico

Alice Weidel se enkrat na leto na svoj rojstni dan usede z ženo ob kozarcu rdečega vina. Partnerici se vprašata: ali je vse to vredno? Sovraštvo, anonimne grožnje, javno izpostavljanje.

Ob naslednjem rojstnem dnevu – to bo njen 45. – bo Weidlova imela veliko razlogov za te bolečine. Sopredsednici najbolj hrupne nemške stranke, tako imenovane Alternative za Nemčijo, znanke kot AfD, gre precej dobro.

Stranka, ki je prehitela socialdemokrate kanclerja Olafa Scholza, je zdaj z 20-odstotno podporo po vsej državi na drugem mestu med šestimi glavnimi strankami. V nekdanji Vzhodni Nemčiji ji gre še bolje.

Weidlova bo verjetno prva kandidatka AfD za kanclerko na naslednjih zveznih volitvah, ki bodo septembra 2025. Če bi ji ta malo verjetna želja uspela, bi bila diplomantka banke Goldman Sachs prva skrajno desna političarka, ki bi vodila Nemčijo po koncu nacističnega obdobja.

Stranka, ki je bila ustanovljena leta 2013 na ozko protievrski platformi, je od takrat nagnjena k notranjim sporom. Večino njenih prejšnjih voditeljev so strmoglavili člani skrajnejše frakcije AfD, ki so svojo protimigrantsko politiko izoblikovali iz sovražnosti do prijaznega stališča nekdanje kanclerke Angele Merkel do beguncev.

Weidlovi so pot do ugleda utrli Italijanka Giorgia Meloni, Nizozemec Geert Wilders in Francozinja Marine Le Pen, ki so na podlagi pritožb zaradi ekonomske varnosti izpopolnili nekoč prepovedani slog identitarne politike in ga prenesli v prevladujoč politični trend.

Toda v Nemčiji so načrti AfD – tako kot Weidlovi načrti za kanclerski položaj – omejeni z dejstvom, da so njeni politični tekmeci zavrnili sodelovanje z njo.

A Weidlova ostaja neomajna, saj je od volitev leta 2021 podvojila podporo svoje stranke pri volivcih po vsej državi. "Najbolj noro je to, da nam zdaj ni treba storiti veliko. Vlada že dela vse, da bi uničila samo sebe," je v intervjuju za Bloomberg dejala vesela Weidlova.

Jacobia Dahm/Bloomberg.

 

Njena pisarna v šestem nadstropju nemškega parlamenta ima odličen pogled na Reichstag. Tu se je AfD v zadnjih mesecih prelevila v enega najbolj zagrizenih kritikov aktualne Scholzeve vlade.

Vladajoča koalicija je naredila veliko, da bi upravičila kritiko svojih nasprotnik. V vozle se je zapletla zaradi proračunske krize, ki je izbruhnila, potem ko je vrhovno sodišče v državi odločilo, da so njeni načrti porabe protiustavni. Ker je vse več ugibanj o tem, koliko časa bo še zdržalo vladno zavezništvo treh strank, bi se lahko Weidlova prej, kot je bilo pričakovati, potegovala za najvišji položaj.

Septembra lani sta Weidel in sopredsednik stranke Tino Chrupalla, ki prihaja iz Vzhodne Nemčije, kjer se je izučil za slikopleskarja, v Berlinu predstavila vladni program v desetih točkah. Stranka AfD je, tudi ko je leta 2017 osvojila prve sedeže v bundestagu, veljala za protestno stranko. A kaj kmalu so začeli govoriti o vladanju.

Prva stvar, ki bi jo naredili, če bi prišli na oblast, bi bilo zaprtje nemških meja, je Weidlova povedala za Bloomberg. "Nezakoniti migranti bodo morali takoj oditi," je dejala in na seznam dodala še obsojene kriminalce brez nemških potnih listov.

AfD zanika obstoj antropogenih podnebnih sprememb in trdi, da bi se odpovedala cilju države za leto 2050, ki predvideva ničelne neto izpuste. Na vprašanje o vetrnicah, ki so bile ključnega pomena pri prehodu s fosilnih goriv, je Weidlova z nasmehom dejala: "Jaz bi jih podrla."

Po njenem mnenju je vetrna energija ekonomsko nesmiselna. To nasprotuje ugotovitvam Bloomberg New Energy Finance, ki je julija poročal, da je nemška vlada pritegnila rekordne ponudbe razvijalcev na morju. Weidlova se dobro počuti, ko se upira.

Scholz je AfD sprva zavrnil kot "stranko slabega razpoloženja". Po njihovem močnem nastopu na deželnih volitvah oktobra je spremenil mnenje: "Gre za obrambo naše demokracije," je dejal in okrepil nujnost. Vendar pa je opredelitev volilnih uspehov skrajne desnice kot problema nekaj drugega kot to, kaj je treba storiti v zvezi s tem.

Krisztian Bocsi/Bloomberg.

 

V vzhodnonemških deželah Saška-Anhalt, Turingija in od tega tedna Saška so regionalne podružnice AfD uradno uvrščene med desničarske skrajneže, kar pomeni, da imajo organi manj pravnih ovir pri njihovem nadzoru.

Vendar to vodje AfD v Turingiji Björna Höckeja, ki se rad sklicuje na nacistično ideologijo, ni ustavilo pri pridobivanju zadostne podpore, ankete pa trenutno kažejo, da bo na deželnih volitvah prihodnje leto dobil absolutno večino.

Nedavni volilni rezultati na Nizozemskem so še poudarili izziv za uveljavljene stranke. Tisti, ki so poskušali izkoristiti protimigrantske govorne točke Geerta Wildersa, so namreč na koncu legitimirali skrajno desničarskega politika. 

Peter Boer/Bloomberg.

 

Weidel ima svoje kritike (minister za gospodarstvo Robert Habeck je dejal, da je AfD "delno teoretik zarote" in "delno fašist"), ima pa tudi podpornike (Steve Bannon: "Če ima Nemčija mlade voditelje, kot je ona, in ljudi, ki jih po mojem mnenju tako dobro predstavljajo in so dobro artikulirani ter pametni, potem bo stranki šlo precej dobro.")

Preden je vstopila v politiko, je delala kot svetovalka za Goldman Sachs in Allianz Global Investors. Napisala je disertacijo o kitajskem pokojninskem sistemu in živela v Pekingu. Danes z dvema sinovoma in ženo, ki je filmska ustvarjalka iz Šrilanke, živi v tujini v majhnem mestu v Švici. "Ta tako imenovana protislovja so precej očitna," pravi Weidel.

Njen izvor in družinsko življenje jo postavljata ob bok drugim odmevnim desničarjem – med njimi sta Wilders in Nigel Farage, samooklicani britanski odgovor na Donalda Trumpa – ki so veliko bolj raznoliki kot države, ki jih, kot pravijo, želijo zgraditi.

Tako kot številni desničarski populisti se tudi ona pogosto naslanja na ideje o "lažnih novicah" in medijski zaroti. Weidlova tako pojasnjuje tudi označevanje, da je desničarka. "Vidimo se v sredini družbe," pravi o svoji stranki.

Analitiki vse pogosteje pravijo, da se morda ne moti preveč: "Moramo biti previdni, kam gre sredina družbe," je dejal Jackson Janes, višji sodelavec German Marshall Funda v Washingtonu. "Njeno poklicno in akademsko ozadje je morda videti nenavadno, a dejstvo je, da je številne ljudi s podobnim intelektualnim in družbenim ozadjem pritegnila desničarska ideologija."

Weidlova sama zavrača splošno razširjeno razumevanje AfD kot dedičev ekstremistične veje nemške politike, ki je bila večji del povojnega obdobja tabu. "Tudi če gre za napačno pripoved, ki jo ponavljaš dovolj pogosto, ji bodo ljudje začeli verjeti," pravi.

Chris Reiter/Bloomberg.

 

"Merklova je odgovorna za uničenje te države," je ena od stvari, ki jih rada ponavlja Weidlova. Ta stavek je gotovo privlačen za njeno volilno bazo, ki jo motivira tako nezaupanje do nekdanje kanclerke kot do tujcev.

Merklova je "začela prakso izključevanja vseh, ki mislijo drugače", pravi Weidlova o Merklovi mejni politiki – le da s tem misli na izključevanje tistih, ki se z njo ne strinjajo. Leta 2015 je nekdanja kanclerka o migracijski krizi slovito dejala: "To bomo obvladali." In svojo državo spremenila v eno najbolj gostoljubnih za begunce v Evropi.

Politična kariera Weidlove je v nekaterih pogledih podobna karieri Merklove, ki je tako kot ona v moški svet nemške politike vstopila od zunaj. Zanjo je celo navdih. "Med svojim prvim mandatom v bundestagu sem morala misliti na Angelo Merkel, ker sem tako težko sestavila to poslansko skupino," pravi Weidlova. "Potem sem pomislila: kako ji je to uspelo, ko je vodila tako veliko stranko in se znašla v tej mašineriji, v kateri prevladujejo moški?"

V nasprotju z Merklovo, ki se je pri svojem stališču do tistih, ki bežijo iz vojne razdejane Sirije, postavila po robu tistim v svoji stranki, ki so želeli, da bi bila manj radodarna, Weidlova nerada nastopa proti ekstremističnim stališčem svojih kolegov. Namesto tega se zdi, da se jim je prilagodila. "Uspelo ji je potisniti na stranski tir vse moške konservativce in uvesti politiko, ki je bila diametralno nasprotna programu stranke," pravi Weidel o nekdanji kanclerki. "Če bi jaz naredila kaj podobnega, bi me lastna stranka vrgla ven."

Weidlova svoj pristop pripisuje odraščanju v premožnem gospodinjstvu srednjega razreda, kjer je med odmorom za kosilo odgovarjala na telefonske klice svojega očeta. "Naučila sem se biti usmerjena k strankam."

Svoje delo opisuje kot usmerjanje čustev razočaranih volivcev. "'Alice je tista, ki za njih izraža resnico."

Jacobia Dahm/Bloomberg.

 

Na začetku svoje kariere se je distancirala od osebnosti, kot je Höcke, najvidnejši član skrajno desničarskega obrobja AfD, in celo podprla pobudo za njegovo izključitev iz stranke. Danes se zdi, da se je z njim sprijaznila, čeprav pravi, da še vedno ne deli Höckejevih skrajnih stališč.

"Niso vsi volivci AfD protidemokratični ali skrajno desničarski," je dejala Sudha David-Wilp, direktorica berlinske pisarne German Marshall Funda. Vendar pa so nekatere osebnosti v stranki "uporabljale jezik, ki spominja na temnejše čase Nemčije".

"Velika težava je, da je Hitler prikazan kot absolutno zlo," je dejal Höcke v intervjuju za Wall Street Journal leta 2017. Weidlova je v parlamentu tudi sama govorila o muslimanih, ki predstavljajo več kot pet milijonov prebivalcev njene države, kot o "dekletih v naglavnih rutah in državno financiranih možeh z noži".

Ta jezik podpihuje sumničavost do priseljenskih skupnosti, ki razdvaja nemško družbo. A Weidlova vztraja, da so njeni podporniki žrtve.

"Nemčija je postala zelo polarizirana," obžaluje.

*Članek je nastal s pomočjo Christopha Rauwalda, Bena Millsa, Iaina Rogersa in Stevena Aronsa.

Prevedel ga je Mihael Šmirmaul.