Larry Fink iz družbe BlackRock in Applov Tim Cook sta bila med vodilnimi ameriškimi menedžerji, ki so sedeli za mizo kitajskega predsednika Xi Jinpinga na ekskluzivni večerji v San Franciscu preteklo sredo, kjer je kitajski voditelj skušal pomiriti ameriške investitorje.
Kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, je dogodek potekal ob robu vrha voditeljev azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja Apec, kjer sta kitajski voditelj in ameriški predsednik Joe Biden skušala zmanjšati napetosti med svetovnima velesilama.
Na razkošnem in gurmansko zabeljenem banketu, na katerem so gostom postregli s sezonsko zelenjavo v vinaigrettu iz šampanjca, zrezkom iz črnega angusa in tortico iz vanilijeve kreme, so bila poleg Finka in Cooka prisotna največja imena ameriške industrije. Na seznamu imen vodilnih menedžerjev, ki so še sedeli ob Xiju, je bilo moč najti Stephena Schwarzmana iz Blackstona, Cristiana Amon iz Qualcomma, Hocka Tana iz Broadcoma, Rayja Dalia iz Bridgewater Associates, Peng Zhaa iz Citadel Securities in Ryana McInerneyja iz Vise. Na srečanju pa so po navedbah številnih tujih medijev sodelovali tudi predstavniki Pfizerja.
Preberi še
Borzni pregled: Pogovor s kitajskim 'diktatorjem' potopil trge
Biden pogovore opisal kot produktivne. Xi: 'Kitajska je ameriški prijatelj, nočemo vojne.'
16.11.2023
Borzni pregled: Trgi v pričakovanju Xijeve o(d)prave
Jutri s Tencentom, v četrtek pa z Alibabo se začenja sezona objav poslovanja kitajskih gospodarskih titanov.
14.11.2023
Bo Xi Jinping v ZDA pripotoval kot poslovnež ali cesar?
Strokovnjak Igor Rogelja: 'Kitajska ZDA signalizira željo po normalizaciji odnosov'.
08.11.2023
Vsak izmed udeležencev je moral za morebiten vstop na dobičkonosen, a zaradi krepitve državnega nadzora v gospodarstvu vse bolj negotov milijardni kitajski trg, odšteti po dva tisoč oziroma 40 tisoč dolarjev, če je hotel obedovati za isto mizo kot Xi.
Kitajski voditelj je na drugi strani poskušal ameriški vlagateljski smetani pojasniti, da razmere v oklevajočem kitajskem gospodarstvu le niso tako klavrne ter da se zanka partijskega nadzora okoli njegovega vratu ne zateguje tako odločno in nepovratno, kot to poskušajo predstaviti zahodni mediji.
Beg tujega kapitala
Vodstvo komunistične partije Kitajske si krčevito prizadeva ustaviti beg tujega kapitala, ki je dolga leta spodbujal kitajsko rast – po analizi Wall Street Journala so tuja podjetja v šestih zaporednih četrtletjih do konca septembra iz Kitajske umaknila več kot 160 milijard dolarjev skupnega zaslužka.
Kitajska je prav tako pomemben trg za zabavno elektroniko, saj predstavlja približno petino prodaje družbe Apple, komponente podjetij Qualcomm in Broadcom, ki sta med največjimi svetovnimi proizvajalci čipov za mobilne telefone, pa se uporabljajo v milijonih telefonov, prodanih na Kitajskem.
Za kako pomembno navezo med ameriškim in kitajskim tehnološkim sektorjem gre, je za Bloomberg Adria poudaril tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Matjaž Nahtigal. "Kljub prizadevanjem po 'odklapljanju' Apple denimo še naprej večino iPhonov proizvede na Kitajskem," je glede kompleksne prepletenosti in soodvisnosti dveh največjih gospodarstev dejal strokovnjak, ob tem pa dodal, da podobno velja za "vrsto drugih pomembnih multinacionalk" s podoročja naprednih tehnologij.
Zato prav nič ne čudi, da se kitajski voditelj po poročanju Wall Street Journala na svojem prvem ameriškem gostovanju v zadnjih šestih letih ni prav posebej trudil privabiti ameriških podjetij in vlagateljev. Ta je večerjo v maniri veščega politika izkoristil predvsem za pridobivanje pomoči in podpore gospodarstvenikov pri zmanjševanju napetosti v dvostranskih odnosih.
Kitajsko pri uresničevanju stoletnih partijskih ciljev najbolj pestijo prav drakonske carine na kitajski uvoz ter sankcije na področju ameriškega izvoza napredne tehnologije, kjer osrednjo vlogo igrajo najzmogljivejši in najmanjši mikročipi, ki med drugim podpirajo delovanje omrežij 5G.
Pri angažiranju ameriških gospodarskih vplivnežev pa Xiju po ocenah strokovnjakov ne kaže najbolje. "Pričakovati večje spremembe pri trgovinskih ukrepih, kot so uvozne carine na vrsto kitajskih izdelkov še iz časa Trumpove administracije in omejitvah trgovine z naprednimi čipi, ni pričakovati," meni Nahtigal.
"Kitajsko gospodarstvo očitno slabi. O tem ni dvoma," je za Bloomberg dejal Derek Scissors, višji sodelavec inštituta American Enterprise Institute. "Toda če morate ostati na Kitajskem in vas skrbi za vaš položaj zaradi ravnanja kitajske vlade, je še toliko bolj pomembno, da se lahko pogovorite s Xijem."
Kitajska okrepila privabljanje tujih investitorjev
Kitajska meni, da so naložbe mednarodnih podjetij ključne za nadgradnjo njenega šibkega gospodarstva, zato je letos okrepila prizadevanja za privabljanje tujih vlagateljev. Zaradi poostrenega partijskega nadzora v gospodarstvu in na delniških trgih ter krepitve državne varnosti, ob smuničenjih, da tujci predstavljajo vohunsko tveganje, pa so nekateri glede tega upravičeno skeptični.
Vodilni BlackRocka, Blackstona, Appla, Qualcomma, Vise in Pfizerja so bili le nekatera odmevajoča imena sredine večerje v San Franciscu.
Xi se je v težko pričakovanem, a bolj politično kot pa gospodarsko obarvanem govoru, zavezal, da bo tujcem olajšal poslovanje v svoji državi. Kitajski voditelj je v pisnem govoru, objavljenem v četrtek, na forumu direktorjev obljubil, da bo njegova država ustvarila "vrhunsko poslovno okolje" in izboljšala mehanizme za zaščito pravic mednarodnih vlagateljev. "Sprejeli bomo tudi več ukrepov, kot sta izboljšanje politike vstopa in bivanja tujih državljanov na Kitajskem," je dejal in dodal, da bo vlada poskušala olajšati dostop do finančnih, zdravstvenih in elektronskih plačilnih storitev.
"Vse to je namenjeno temu, da bi tujim podjetjem olajšali naložbe in poslovanje na Kitajskem," je bil poln obljub sicer eden najbolj avtoritarnih kitajskih voditeljev zadnjega obdobja, ki temu navkljub poskuša svetovne finančne trge premamiti v naložbe v tamkajšnje gospodarstvo in industrijo.
Sinologinja in predavateljica z oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti v Ljubljani Maja Veselič je zato v luči srečanja povedala, da je treba na motive kitajske vrhunske politike gledati tako, kot jih vidijo in poskušajo uresničiti sami. "Tako domača kot zunanja kitajska politika je namreč v osnovi pragmatična," pravi, kar pomeni, da Kitajsko v prizadevanjih za otoplitev odnosov vodijo gospodarski interesi. Od dobrega stanja domačega gospodarstva, pravi, je pač v veliki meri odvisna "legitimnost" in tudi dolgoživost partijskih oblasti.