Državni svetniki prižgali rdečo luč spremembam zakona o delovnih razmerjih

Državni svetniki so s 15 glasovi za in 10 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o delovnih razmerjih, ki je predvsem med delodajalci naletela na veliko kritik, saj je bila sprejeta brez njihovega soglasja v okviru socialnega dialoga. Prav to – sprejemanje novele v neskladju s pravili socialnega dialoga – je zmotilo tudi državne svetnike, poroča STA. O noveli bo moral DZ odločati ponovno, za potrditev pa bo potrebnih 46 glasov poslancev.

Državni svetniki so o vetu odločali na predlog interesne skupine delodajalcev. "Delodajalske organizacije so bile med pogajanji v izrazito slabšem položaju," je dejal član te skupine Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ustanovitelj podjetja Lotrič Meroslovje, pa je ob tem pojasnil, da delodajalci ne nasprotujejo priznanju pravic delavcem, nasprotujejo pa načinu, kako so bile sprejete. Prepričan je tudi, da novela delodajalcem prinaša le nove obremenitve.

Nasprotno je menil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je delodajalcem očital zavračanje ponujenega socialnega dialoga, še poroča STA. Socialni partnerji so se o noveli zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, zaradi tega so predstavniki delodajalcev julija zapustili Ekonomsko-socialni svet (ESS). Nato so oktobra znova skušali zbližati stališča, a neuspešno.

Kaj prinašajo spremembe?

Novela zakona o delovnih razmerjih, ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, je močno razdvojila delodajalce in sindikaliste. Kljub usklajevanju socialni dialog ni bil uspešen, poslancem pa se je s sprejetjem novele mudilo. Sloveniji je namreč grozilo plačilo 1,5 milijona evrov kazni. "Dejstvo, ki ga je treba podčrtati, je, da smo v iskanju kompromisa predvsem z delodajalsko stranjo kar nekaj pomembnih stvari iz zakona umaknili in čakajo na drugi krog ter na ponovni vstop delodajalcev v ESS," je poslancem ob sprejemanju zakona povedal pristojni minister za delo Luka Mesec. 

Po njegovih besedah so se odpovedali več rešitvam, denimo obvezni božičnici, dodatku za sobotno delo, možnosti 30-urnega delovnega tedna, obveznemu 48-urnemu počitku enkrat mesečno in še drugim.

Kot je pojasnil Mesec, oskrbovalski dopust pomeni, da bodo lahko državljani Slovenije upravičeni do petih dni neplačanega dopusta na leto, če bo recimo v družini iz zdravstvenih razlogov treba poskrbeti za svojca. Predvidljivi delovni pogoji pa po njegovih besedah pomenijo, da bo lahko po novem delavec enkrat na leto dal pobudo za izboljšanje delovnih pogojev v pogodbi o zaposlitvi.

Uzakonjena je bila tudi subsidiarna odgovornost naročnikov, ki so jo v pogajanju z delodajalci morali skrčiti na sektor gradbeništva. To pomeni, da če naročnik ne bo plačal podizvajalcev, podizvajalci pa ne bodo imeli denarja za plače svojih delavcev, bo za to odgovarjal tudi naročnik in ne samo podizvajalci.

Uresničili so tudi koalicijsko zavezo glede agencijskega dela. Agencijski delavci na čakanju so bili do zdaj upravičeni do 70 odstotkov minimalne plače, po novem zakonu bi na čakanju dobili 80 odstotkov. V noveli je zapisano tudi boljše varovanje žrtev družinskega nasilja. Te bodo lahko, če bo zakon ponovno sprejet, ob prijavi na policijo in oceni tveganja CSD zaprosila bodisi za krajši delovni čas ali pa za pet dni plačanega dopusta.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar