.webp){kind=icon}
Predlog Evropske komisije o embargu na uvoz ruske nafte odpira vprašanja o energetski samozadostnosti Evropske Unije (EU). Slovenija je od ruskega plina odvisna manj kot nekatere druge države članice in manj od povprečja EU.
Po nagovoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu, kjer je predstavila predlog novih sankcij proti Rusiji, je cena nafte poskočila. Za sodček surove nafte brent je trenutno potrebno odšteti okrog 108 dolarjev, kar je več kot tri-odstotni dvig cene.
Za sprejetje predlaganih ukrepov, ki med drugim vključujejo tudi izključitev treh ruskih bank iz sistema bančnih plačil SWIFT, je potrebno soglasje držav članic EU. Države članice pa niso vse enako odvisne od ruske dobave nafte in plina za zagotavljanje lastnih energetskih potreb.
Slovenska vlada se na predlog Komisije za zdaj še ni uradno odzvala, a glede na kritičnost vlade v odhajanju do ruske invazije večjih nasprotovanj ni pričakovati.
Kakšna je izpostavljenost Slovenije?
V letu 2020 je 45 odstotkov slovenske oskrbe z energijo predstavljal uvoz, kažejo podatki Eurostata. Več kot polovico oskrbe je torej Slovenija zagotovila sama. Pri domači oskrbi z energijo največji delež predstavlja jedrska energija s 45 odstotki, sledijo obnovljivi viri, ki predstavljajo 31 odstotkov domače oskrbe, in premog, ki predstavlja slabo četrtino, navaja Statistični urad RS (Surs).
Slovenija uvaža predvsem nafto in naftne derivate ter naravni plin. Do leta 2005 smo večino naravnega plina uvozili iz Rusije, od takrat naprej pa smo ga začeli vse več uvažati iz Avstrije. V letu 2020 je uvoz iz Avstrije predstavljal 91 odstotkov uvoza naravnega plina, iz Rusije pa le dobrih osem odstotkov, po podatkih Eurostata.
To sicer ni ravno pokazatelj slovenske neodvisnosti od ruskega plina, saj je tudi Avstrija neto uvoznik plina, največ pa ga uvozijo prav iz Rusije. Bolj spodbuden je relativno nizek odstotek uvoza pri zagotavljanju oskrbe z energijo v primerjavi z EU.
Evropske energetske skrbi
EU prek uvoza zagotovi kar 58 odstotkov svojih energetskih potreb. Kot v primeru Slovenije se uvaža predvsem nafto in naravni plin, največ iz Rusije. V letu 2020 je 29 odstotkov uvoza surove nafte in 43 odstotkov uvoza naravnega plina prišlo iz Rusije, kažejo podatki Eurostata za leto 2020.
Največ ruskega naravnega plina po količini uvozita Nemčija in Italija, po podatkih Mednarodne agencije za energijo.
Čeprav je bila Nemčija sprva zadržana do embarga na ruski uvoz, je sedaj stališče omilila, poroča RTV. Največji nasprotnik pa je Madžarska, ki je z Brusljem že tradicionalno na bojni nogi zaradi mnogih odprtih vprašanj, od vladavine prava do svobode medijev, na spoštovanje katerih je vezano tudi financiranje iz evropskega proračuna. Zadržane so tudi Slovaška, Češka in Bolgarija, ki niso dobro pripravljene na menjavo uvoznikov.
V EU največ lastne proizvodnje energije pride iz naslova obnovljivih virov, in sicer 41 odstotkov, sledi pa jedrska energija z 31 odstotki. Med državami so precejšnja odstopanja: Malta, Latvija, Poljska in Ciper proizvajajo skoraj izključno obnovljivo energijo, medtem ko se Francija, Belgija in Slovaška občutno zanašajo na jedrsko energijo. Slovenija je nekje med obema poloma, saj proizvaja oboje.
Za kaj porabimo energijo?
V Evropi sicer tretjino vse energije porabimo v industriji, po četrtino pa v transportu in gospodinjstvih. V Sloveniji največji delež energijske porabe predstavlja transport, kar 35 odstotkov, navaja Surs. Prav v tem segmentu merijo največji medletni padec porabe, a vseeno ostaja vodilni porabnik energije. Ker transport v veliki meri temelji na nafti in naftnih derivatih, ni čudno, da le-ti predstavljajo 42 odstotkov končne rabe energije v Sloveniji.
Izboljšanje javno-prometne infrastrukture in zmanjšanje odvisnosti od osebnega avtomobila bi pripomogla k manjšemu deležu transporta pri porabi energije, s tem pa k manjši odvisnosti od uvoza energije, predvsem uvoza ogljičnih goriv.
Glede na visok delež ogljičnih goriv tako v slovenski kot evropski rabi energije, je malo verjetno, da bi povečana proizvodnja obnovljivih virov in jedrske energije lahko v celoti nadomestila manko ruske nafte in plina, vsaj na kratki rok. A prav zato Evropa načrtuje povečan uvoz plina iz Norveške, kot je prejšnji mesec potrdila norveška energetska družba Equinor. V Grčiji pa se gradi nov terminal naravnega plina.
