BS: Slovenska gospodarska aktivnost se umirja

Banka Slovenije (BS) v publikaciji pregleda makroekonomskih gibanj ugotavlja, da gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo zahtevne. To posebej velja za predelovalne dejavnosti, v kateri se je proizvodnja poleti začela krčiti. Tu se tudi pojavljajo prvi znaki ohlajanja na trgu dela oziroma stagnacija. Kratkoročni kazalniki za evrsko območje kažejo ohlajanje gospodarske aktivnosti tudi v tretjem četrtletju.

 Inflacija v Sloveniji ostaja povišana

V ugodnem položaju ostaja gradbeništvo, ki ga poganjajo državne naložbe. Na isti ravni ostaja aktivnost v storitvah. Avgusta je bil tudi v turizmu manj domačih gostov. V trgovini na drobno so se prihodki zmanjšali na medletni ravni za petino. V trgovini z motornimi vozili pa še naprej rastejo in so bili višji za 10 odstotkov.

Ker se inflacija v državah Evropske unije (EU) znižuje počasi in ostaja krepko nad željami centralnih bank, napovedujejo, da bodo ključne obrestne mere ostale na visokih ravneh. Inflacija v Sloveniji ostaja povišana. Septembra se je znova pospešila na 7,1 odstotka, kar pripisujejo energentom. ''In sicer so lani sprejeti državni ukrepi za blaženje rasti cen energije so k letošnji inflaciji septembra prispevali 1,2 odstotne točke in bodo prispevali k medletni rasti cen vsaj še do avgusta 2024.''

 

 

Osnovna inflacija kljub znakom popuščanja ostaja visoka in jo poganjajo cene storitev, pri katerih tveganje za nadaljnjo rast izhaja predvsem iz visoke rasti plač. ''Razmik med rastjo plač v Sloveniji in evrskim območjem predstavlja tveganje za primerjalno dolgotrajnejše razhajanje v inflaciji, kar bi nadalje slabšalo zunanjo konkurenčnost domačega gospodarstva,'' ocenjujejo v BS.

Presežek plačilne bilance se je povečal

Poslabšalo se je stanje v zunanji menjavi. Znižal se je izvoz v države članice. Vrednost izvoza blaga je bila v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja medletno manjša za dobro desetino. Kljub šibki izvozni aktivnosti se je presežek plačilne bilance povečal zaradi še večje upada uvoza. Primanjkljaj države se je v prvi polovici leta povečal na 1,1 milijarde evrov, kar predstavlja 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Medletno se je tako povečal za 0,2 odstotne točke. Kljub večjemu primanjkljaju se dolg države izražen v odstotkih BDP znižuje zaradi rasti nominalnega BDP, še piše BS.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar