.webp){kind=icon}
Vozniki tovornjakov po nepotrebnem izgubijo 26 milijonov ur (skoraj tri tisoč let), ko čakajo na mejnih prehodih držav Zahodnega Balkana (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Kosovo in Albanija), ugotavlja Svetovna banka. Več čakanja pa se obeta tudi na notranjih mejah Evropske unije, saj vse več držav zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu znova uvaja nadzor.
Italija je Slovenijo obvestila, da zaradi spremenjenih razmer znova uvaja nadzor na meji s Slovenijo, so sporočili z MNZ. Po neuradnih informacijah STA naj bi ga uvedli v soboto, v začetku najprej za 10 dni z možnostjo podaljšanja. Slovenija pa naj bi posledično uvedla tudi nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
O uvedbi nadzora na slovensko-italijanski meji je italijanski notranji minister Matteo Piantedosi slovenskega kolega Boštjana Poklukarja obvestil v telefonskem pogovoru v torek zvečer, poroča STA. Italija nadzor uvaja zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu, bistvo tega začasnega ukrepa pa je preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala, je, kot so sporočili z MNZ, povedal Piantedosi.
Preberi še
Promet ob polletju zrasel na vseh odsekih z izjemo severne obvoznice
Na severni obvoznici potekajo obsežnejša obnovitvena dela.
02.08.2023
Anketa: Večina vprašanih meni, da bi zaradi zastojev vinjete morale biti cenejše
Zastoji grenijo življenje številnim voznikom, ne samo avtoprevoznikov.
12.10.2023
Alenka Bratušek: Prevoznost cest se izboljšuje
Prednostna analoga infrastrukturnega resorja je vzpostaviti povezljivost po celotni državi.
07.08.2023
Tudi Avstrija je z današnjim dnem uvedla nadzor tudi na meji s Češko. Za to se je odločila po tem, ko je Nemčija zaradi ilegalnih migracij uvedla nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico. Kot je v torek sporočilo notranje ministrstvo na Dunaju, želijo preprečiti premik poti tihotapcev ljudi na avstrijsko-češko mejo, poroča STA.
Dvig BDP povprečno za tri odstotke
O čakanju na mejah Zahodnega Balkana in predvsem krepitvi regionalnega gospodarskega sodelovanja ter povezovanja je govorila Antonella Bassani med svojim prvim obiskom v Albaniji v vlogi podpredsednice Svetovne banke za Evropo in Srednjo Azijo, pišejo tuji mediji.
Če se povprečni čas, potreben za prehod meje, skrajša za tri ure, kar je razlika med povprečno dolžino čakanja na Zahodnem Balkanu in držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), bi se lahko BDP v vsaki državi Zahodnega Balkana srednjeročno povečal za tri odstotke.
Poleg tega so poudarili, da bi se stopnja rasti BDP teh državi z vstopom v EU lahko povečala še za šest odstotkov. Posledično bi tudi sosednje države članice EU, kot so Romunija, Madžarska in Bolgarija, zaradi povečanega obsega blagovne menjave z Zahodnim Balkanom dosegle dodatno rast BDP v višini 0,2 odstotka.
"Zahodni Balkan ima izjemno priložnost za vstop na trg Evropske unije s 450 milijoni prebivalcev. Izkušnje iz celega sveta, pa tudi z Zahodnega Balkana, kažejo, da je dostop do mednarodnih trgov nujen za podjetja, da dosežejo rast," je dejala Bassani.
Gospodarsko povezovanje po njenih besedah omogoča pospešeno sprejemanje novih tehnologij in hitrejši pretok novih idej in inovacij ter višjo produktivnost, ki je osnova za rast držav.
Svetovna banka medtem že sodeluje s partnerji za poenostavitev trgovine in prometa v regiji z naložbami in reformami. Poleg tega Svetovna banka podpira države Zahodnega Balkana pri približevanju njihovih plačilnih sistemov standardom EU in jim pomaga pri izpolnjevanju zahtev za vstop v enotno območje plačil v evrih (SEPA), kar bo poenostavilo pošiljanje nakazil in znižalo stroške.
