Nagrajevanje delavcev: Finančno ministrstvo vedelo eno leto ne en teden

Poročali smo že, da je vlada po številnih pobudah iz gospodarstva pripravila dva zakona, ki naslavljata nagrajevanje zaposlenih. Zakon o modelu ESOP (employee stock ownership plan) ponuja rešitev za problem lastniškega nasledstva, ki predvideva tudi to, da lahko delavec ob izstopu iz podjetja svoj delež proda drugim zaposlenim. Drugi se dotika opcijskega nagrajevanja zaposlenih.

Ker gre pri obeh že na prvi pogled za vsebine, ki so pretežno povezane z davki, smo za komentar obeh zakonov prosili finančno ministrstvo. Tam pa naj bi grobe obrise zakona ESOP v okviru delovne skupine prejeli šele prejšnji teden.  

"V nadaljevanju načrtujemo poglobljeno usklajevanje s pristojnima resorjema, ki sta vsebine in rešitve do zdaj pripravljala brez vključevanja finančnega ministrstva, kar je povsem neustrezna praksa," so zapisali na finančnem ministrstvu.

Gospodarsko ministrstvo pripravlja prenovo zakona delavcev v udeležbi pri dobičku, medtem ko se ministrstvo za solidarnostno prihodnost ukvarja z vpeljavo modela ESOP.

Za odziv na komentar finančnega ministrstva smo se obrnili tako na ministrstvo za solidarnostno prihodnost (MSP) kot tudi na gospodarsko ministrstvo. ''Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je 3. 10. in 10. 10. 2022, torej pred več kot enim letom, na MF naslovil dva dopisa, v katerih je predstavil koncept in osnutek predloga t. i. zakona ESOP oz. Zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD). MF je dne 13. 10. 2022 (torej točno pred letom dni) odgovorilo, da razume osnovna izhodišča in predvideni okvir, ter predstavilo svoje splošne in konkretne pomisleke. MDDSZ je nato pripravilo svoje odgovore in pojasnila glede teh pomislekov. Torej je MF že več kot leto dni seznanjeno tako s konceptom kot okvirnim zakonskim predlogom in o njem že aktivno razpravlja z MDDSZ (in MSP).''

2. oktobra 2023 je potekala prva seja medresorske delovne skupine, na kateri smo ponovno predstavili koncept in začeli naslavljati posamezna odprta vprašanja. Tako verjamemo, da priprava zakona poteka po primerni poti. Na matičnem ministrstvu (ki je vmes sicer postalo MSP) se razvija koncept. Ta je pripravljen na podlagi dobre prakse iz tujine in na koncept, ki ga razvijamo v Sloveniji za okolje EU, pozitivno gledajo tudi institucije EU (EIB, EK, EP), ki so vsaka na svoj način - preko poročil, projektov itd. – podprle koncept ESOP.

''Ko je bila zasnova dovolj razvita, je bila sklicana omenjena medresorska delovna skupina, na kateri je bil predlog predstavljen tudi drugim zadevnim ministrstvom – MF, MGTŠ, MK (ki je skrbnik zakona o zadrugah), MSP in MDDSZ. O pripravi tega zakona in aktivnostih v zvezi z njim sta govorila tudi ministra Mesec in Boštjančič. Razumemo pa, da zakon naslavlja popolnoma novo področje in da bo že zato potrebnega toliko več usklajevanja in sodelovanja v dobri veri. Po prvi seji medresorske delovne skupine smo dobili občutek, da smo na dobri poti in da je bil pristop vseh udeleženih zelo kooperativen in usmerjen v rešitve,'' so zapisali na MDDSZ.

'Na začetku jih nismo vključili v delovno skupino'

"S finančnim ministrstvom smo opravili doslej dve široki vsebinski razpravi o rešitvah v Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju. Povsem razumemo njihove omejitve in pomisleke ter želimo z njimi tvorno sodelovati pri uskladitvi zakonskih rešitev. Pri tem čakamo na možnost, da rešitve tudi uskladimo," so sporočili iz gospodarskega ministrstva, kjer upajo na zeleno luč. Ob tem so povedali tudi, da so o zakonu in predvidenih rešitvah, vključno z davčno obravnavo, v vmesnem obdobju poročali tudi ESS (na 346. seji, 10. marca).

Osnutek zakona po pojasnilih ministrstva prinaša izenačitev davčne obravnave človeškega in finančnega kapitala, saj oba prispevata k ustvarjanju sedanje in prihodnje vrednosti. "Rešitve so bistveno poenostavljene, da postane sistem udeležbe zaposlenih pri dobičku privlačnejši za podjetja, saj se danes za to odloča izjemno malo podjetij (manj kot 10), na drugi strani pa vsebuje vse potrebne varovalke, da ne more prihajati do zlorab sistema v škodo socialne varnosti zaposlenih ali javnih financ," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han.

Osnutek omogoča boljše nagrajevanje zaposlenih z delom dobička, posledično višjo motivacijo in produktivnost ter večjo privlačnost Slovenije za potrebne talente. "Rešitve sledijo tudi pričakovanjem slovenskih visokotehnoških, startup in scaleup podjetjij, da država omogoči boljše opcijsko nagrajevanje, s tem pa participacijo zaposlenih pri lastništvu in vrednosti hitro rastočih prebojnih podjetij," še pojasnjujejo.

Davčna motivacija lastnikov?

Vlada želi podjetnikom dati več orodij za nagrajevanje delavcev. Obstoječa zakonodaja ne spodbuja prakse solastništva – pravzaprav jo zavira. Motivacija lastnikov za prehod na sheme ESOP bo zato po mnenju direktorja Inštituta za ekonomsko demokracijo Teja Gonze ključnega pomena. Zlasti pri zakonu o modelu ESOP bodo tako pomembne davčne spodbude. Ker mora biti solastništvo posredno, torej v rokah zaposlenih samo toliko časa, kot so dejansko aktivni v podjetju, bo morala biti za to ustanovljena posebna entiteta – zelo verjetno zadruga. 

"Najprej bi morali prek davčnih spodbud motivirati lastnika podjetja, da delež proda zadrugi, in ne drugemu subjektu. Vemo, da ima podjetnik ponavadi dve možnosti: ali podjetje proda konkurentu ali pa finančnemu skladu, ki ima neke druge motive. Tretja možnost je prodaja zaposlenim, kar pa je treba urediti tako, da bo davčno najprivlačnejša," je bil na predstavitvi obeh zakonov minuli teden jasen Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), čeprav je nosilec novonastalo ministrstvo za solidarno prihodnost.

Ob tem je treba upoštevati, da lahko konkurent ali sklad ponudi višjo ceno od zaposlenih. "Davčna spodbuda mora kompenzirati to razliko in jo še nadgraditi. Potem pa je tudi pomembno, da lastništvo ohranimo med aktivnimi zaposlenimi. Torej, če se proda zunaj zadruge, da se te davčne spodbude na neki način izničijo," je dejal Feketija.

Inštitut za ekonomsko demokracijo

 

S tovrstno neenakovredno davčno obravnavo pa se ne strinja Peter Groznik, direktor skupine MSIN in partner NorthGrant Consulting, ki je sodeloval na Kongresu ekonomske demokracije. "Vsi se verjetno lahko strinjamo, da kapitalizem deluje, če se sredstva prodajo po najvišji možni vrednosti. Ideja, da je treba ESOP prednostno obravnavati z nekaterimi davčnimi spodbudami, se mi zdi nevarna," je poudaril Groznik. Po njegovih besedah spremembe zakonodaje ne smejo ustvarjati novih anomalij, ampak morajo odpraviti anomalije, da bo Slovenija privlačen trg za kapital. 

Inštitut za ekonomsko demokracijo

 

'Potrebujemo razvit kapitalski trg'

Kot je pojasnil Groznik, smo imeli v Sloveniji že v preteklosti poskuse delavskega solastništva, a so se po večini končali klavrno. "Tovrstna podjetja niso bila pravilna strukturirana, zato so bili upokojeni zaposleni nekako ujeti v lastništvu podjetja in niso imeli izhoda," je dejal Groznik. Dodal je, da je zato posredno lastništvo, tudi prek sklada, nujno. Skupina MSIN je pred kratkim kupila podjetje Zarja Elektronika iz Kamnika, ki je bilo tudi v lasti zaposlenih. 

O preprostih pozitivnih učinkih predloga zakona o modelu ESOP dvomi tudi Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke. "Model ESOP je eksotična zgodba za poslovne banke. Za financiranje bi potrebovali tudi zasebni kapital. To je tisto, kar je v Sloveniji potrebno, a pri nas kapitalski trg ne obstaja," je bil na kongresu kritičen Jamnik. Prav tako je omenil, da zaradi uveljavljenih makrobonitetnih omejitev banke zaposlenemu ne morejo financirati nakupa delnice, ker bi morale preveriti kreditno sposobnost vsakega posebej.

STA

 

Članek smo dopolnili z izjavo gospodarskega ministrstva in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar