Kitajske oblasti so po navedbah Bloomberga pozvale revizorja Citic Trust in CCB Trust naj izvedeta pregled poslovnih knjig banke v senci Zhongrong International Trust. Poteza Pekinga, ki se poleg majavega bančništva v senci sooča z napihovanjem balona nepremičninskega sektorja, odraža vse večjo zaskrbljenost tamkajšnjega vodstva glede vpliva 2,9 bilijona dolarjev vrednega bančnega sektorja.
Podjetji bosta vodili prizadevanja za stabilizacijo poslovanja Zhongronga, navaja Bloomberg, sklicujoč se na neimenovane vire. Kaj prinaša omenjena poteza, za zdaj ni jasno, čeprav je podoben pregled družbe Huarong Asset Management, ki ga je leta 2021 opravila družba Citic, privedel do 6,6 milijarde dolarjev vredne finančne pomoči upravitelju slabih terjatev.
Uvodna zadržanost vržena vnemar?
Poziv revizorjem, na podlagi poročila katerih naj bi država pripravila nabor intervencijskih ukrepov saniranja stanja v bančnem sektorju, kaže na stopnjevanje ukrepov kitajskega političnega vrha. Medtem ko se drugo gospodarstvo sveta sooča z deflacijo in morebitno stagnacijo, se je Peking doslej dosledno izogibal poseganju po klasičnih intervencionističnih ukrepih iz nabora monetarne politike, s katerimi bi lahko spodbudil pešajočo potrošnjo. Oblikovalci politike denimo doslej niso bili pripravljeni niti občutneje znižati obrestnih mer. Sredi avgusta so trge negativno presenetili z nebistvenim znižanjem enoletne obrestne mere za 0,1 odstotne točke.
Preberi še
Najnaprednejši Huaweiev telefon klofuta ameriškim sankcijam
Strokovnjaki sumijo, da je Kitajcem uspelo predelati nakopičene napredne tajvanske čipe.
30.08.2023
Kitajske težave, ki bi jih utegnil čutiti ves svet
Deflacija na Kitajskem morda "ni tako slaba stvar" za svetovno gospodarstvo.
28.08.2023
Kitajski vrh znižal davek na trgovanje, borze v zelenem
Močno so upadle delnice kitajskega nepremičninskega velikana China Evergrande.
28.08.2023
Kitajska neresnica, težka več kot tisoč milijard dolarjev
Po izračunu iz leta 2019 naj bi bil kitajski BDP leta 2018 precenjen za 1,6 bilijona dolarjev.
25.08.2023
Kitajski bankirji v boju z valutnimi špekulanti
Državno vodstvo v nameri po spodbujanju povpraševanja podjetja nagovarja k odobritvam dopustov za zaposlene.
22.08.2023
Peking se je doslej dosledno izogibal poseganju po klasičnih intervencionističnih ukrepih iz nabora monetarne politike, s katerimi bi lahko spodbudil pešajočo potrošnjo. Oblikovalci politike denimo doslej niso bili pripravljeni niti občutneje znižati obrestnih mer.
Težave kitajskega gospodarstva so sistemske, kar pomeni, da so medsebojno povezane in da se povrhu še medsebojno oplajajo. Razlog za pešajočo potrošnjo je denimo zelo oslabljen trg nepremičnin, ki skupaj z drugimi vidiki potrošnje, vezanimi na nepremičnine (bela tehnika, pohištvo, gradbeništvo in podobno), zavira pričakovano popandemsko gospodarsko okrevanje azijske velikanke.
Poleg tega dogma ekonomske politike tamkajšnje komunistične partije narekuje 'zdravo in naravno' gospodarsko rast, ki naj ne bi bila načrtno spodbujana z interventnimi ukrepi države. Čeprav je po drugi strani jasno, da je do neugodnih razmer v nepremičninskem sektorju privedla prav čezmerna gradnja stanovanj in hiš, ki jo je spodbujala osrednja oblast, saj je ta pozitivno vplivala na skokovito rast kitajskega BDP.
S slednjim pa se je lahko pred domačo javnostjo in tujimi vlagatelji postavljala komunistična partija, ki do polovice prihodnjega desetletja nima nič manj ambicioznega cilja, kot je preseganje konkurenčnih Združenih držav na gospodarskem in geopolitičnem področju.
Predsednik republike in generalni sekretar partije Xi Jinping se je med drugim v svojem naboru ekonomskih spodbujevalcev odpovedal tudi radodarni socialni državi, s katero bi lahko vlada poskušala stimulirati opotekajoče se gospodarstvo. Xiju je pri stabilizaciji razmer v državi v napoto tudi namera, da se proračunski primanjkljaj omeji na 3 odstotke BDP.
Tudi gospodarstvo v službi državne varnosti
Utemeljevanje kitajske gospodarske rasti na zdravih temeljih je odraz načrtov Xijeve vlade, usmerjenih v krepitev državne varnosti. To pa velja tako za tisto znotraj državnih meja kot tudi onkraj, saj v Pekingu vse bolj vlada prepričanje, da je oboroženi spopad z ZDA bolj ali manj gotovost.
Povod za takšno razmišljanje je zagotovo pripojitev Tajvana, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja in za katerega komunistična partija Kitajske (KPK) pričakuje, da bo izpeljan v okviru njenih tako imenovanih stoletnih ciljev. Za uspešno ozemeljsko ekspanzijo na račun varnosti svojih regijskih sosed, ki so v primeru Južne Koreje in Japonske tudi ameriške zaveznice, se mora Kitajska po prepričanju vodstva zanesti na lastne vire, pri čemer samozadostno gospodarstvo, odporno na sankcije in šoke in za povrh še tehnološko napredno, igra ključno vlogo.
Za uspešno ozemeljsko ekspanzijo na račun varnosti svojih regijskih sosed, ki so v primeru Južne Koreje in Japonske tudi ameriške zaveznice, se mora Kitajska po prepričanju vodstva zanesti na lastne vire, pri čemer samozadostno gospodarstvo, odporno na sankcije in šoke ter tehnološko napredno, igra ključno vlogo.
Vendar pa se pri uresničevanju dolgoročnih načrtov osrednje oblasti soočajo s težavo, ki je v veliki meri ironično samopovzročena. KPK namreč zavoljo krepitve predsedniške avtokracije in odprave kolektivnega upravljanja zasleduje krepitev vloge partije v političnih in ekonomskih strukturah. Pri čemer nekdanje strokovne kadre zamenjuje s partijskimi lojalisti, ki pa so povečini nedorasli kompleksnim izzivom, kakršno je reševanje skoraj 20 bilijonov dolarjev težkega gospodarskega Titanika.