Davek ali 'solidarna' pomoč bank in zavarovalnic? Golob jim daje 48 ur

Predsednik vlade Robert Golob se je danes sestal s predstavniki bank, zavarovalnic in njihovih združenj. Z njimi je govoril o tem, kako bodo finančno pomagali pri odpravi posledic ene najhujših naravnih katastrof, ki je prizadela Slovenijo. Znano je, da vlada pri tem ne izključuje uvedbe davka na dobičke bank. Kot poroča 24ur na družbenem omrežju X, naj bi Golob po sestanku zavarovalničarjem in bankirjem dal 48 ur za pripravo konkretnih interventnih ukrepov.

Pojasnila iz kabineta predsednika vlade so bila danes precej bolj splošna. Pogovor je bil, kot pravijo, namenjen pregledu aktualnih razmer po katastrofi, ki je zadela Slovenijo, in ukrepom, ki so jih zavarovalnice in banke že sprejele ali jih še bodo, da bi ublažile stisko ljudi. Sistemske ukrepe pripravlja tudi vlada, predvidoma bo predlog interventnega zakona sprejela še ta teden. Tako za vlado kot tudi za bančni in zavarovalniški sektor,je pomembno, da se zaupanje ljudi v oba sistema ohrani, so dodali.

Že v ponedeljek je Golob v oddaji 24ur zvečer dejal, da pričakuje, da bodo vsi sektorji, ki imajo dobičke, najprej prostovoljno sami pokazali solidarnost, šele potem bi sledili davčni in drugi ukrepi. "Finančni in zavarovalniški sektor sta oba soudeležena in ljudje so zelo odvisni od njiju. Strašno veliko odgovornost imata tudi zato, ker poslujeta dobro," je bil jasen premier.

Ukom

Da bi se temu ukrepu lahko obetala tudi podpora opozicijske SDS, je nakazal predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, ki je ob tem poudaril, da so obresti na vloge varčevalcev pri slovenskih bankah najnižje v območju evra. "Banke torej imajo dobičke, ki so v veliki meri rezultat tega, da nizko vrednotijo denar, ki ga prebivalstvo varčuje na njihovih računih. Neka količina denarja, ki bi z vidika pravičnosti lahko bil uporabljen za protipoplavno obnovo."

Italija in nekatere druge države so se v minulih mesecih odločile za uvedbo davka na presežne dobičke, ki so med drugim posledica dvigov obrestnih mer Evropske centralne banke. Da bi o tem lahko razmišljala tudi Slovenija, je pred dnevi dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zaradi trenutnih razmer meni, da je lahko ta stvar še bolj aktualna. "Na finančnem ministrstvu zelo natančno preučujemo španski primer, če pa se bomo za kaj takega odločili, bo sam ukrep tak, da bo formalnopravno ustrezen in kasneje v pravnih postopkih ne bo padel," je ocenil Boštjančič.

Banke in zavarovalnice molčijo

Banke in zavarovalnice so se po sestanku zavile v molk, njihova stališča o morebitni uvedbi davka oziroma prostovoljni pomoči pa še čakamo. Iz Save Re, ene največjih zavarovalniških skupin v državi, so za Bloomberg Adria odgovorili le, da s konkretnimi pričakovanji vlade in/ali s predlogi zakonskih sprememb niso seznanjeni, zato jih ne morejo komentirati.

Iz Slovenskega zavarovalnega združenja pa so sporočili, da so bili na sestanku enotni, da je treba stopiti skupaj pri odpravljanju posledic poplav in vzpostaviti učinkovit program sanacije po poplavah. "Zavedati se moramo, da so zavarovalnice tista gospodarska panoga v državi, na katero poplave najbolj vplivajo, čeprav je škodno dogajanje naravni del našega poslovanja. Škoda, ki jo bodo morale zavarovalnice izplačati za naravne ujme v letošnjem poletju, bo namreč rekordna. Kakšni bodo končni učinki poplav na poslovanje zavarovalnic, v tem trenutku sicer še ne moremo oceniti, saj so popisi škod še vedno v teku, vsekakor pa lahko pričakujemo poslabšanje poslovnih rezultatov," so ob tem poudarili.  

Dodali so, da se glede morebitne ustanovitve posebnega sklada za obnovo po poplavah strinjajo, da je treba poiskati ustrezne rešitve za obnovo (najbolj) prizadetih območij in čim prej poskrbeti za sanacijo po poplavah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar