Človeštvo bo v 2023 kasneje zakorakalo v ekološki dolg

Centralne banke zahodnih držav so z zgodovinsko nizkimi obrestnimi merami v zadnjih letih prebivalstvo navadile, da se čim ceneje zadolžujejo. Tudi zadolženost držav nenehno raste. Ob finančnem obstaja tudi ekološki dolg. Mreža Global Footprint vsako leto izračuna dan, ko  povpraševanje človeštva po ekoloških virih v določenem letu preseže tisto, kar lahko Zemlja v tem letu obnovi. Od tega datuma ljudje živijo na kredit narave.

Letos je ta dan 2. avgust. V primerjavi z letom 2022 smo točko dosegli pet dni kasneje. V 2022 smo obnovitveno sposobnost narave dosegli 28. julija. Dobra novica? Kot pojasnjujejo v organizaciji Global Footprint, je dejanski napredek manj kot en dan. Ostali štirje dnevi podaljšanja so posledica vključitve natančnejših podatkov. Trend se je v zadnjih petih letih umiril. Kasneje kot svet doseže datum ekološkega dolga, bolje. Leta 2020 se je točka pomaknila na 22. avgust, zaradi nižje potrošnje in onesnaževanja, ki so bila posledica zaprtij držav.

Global Footprint Network

Datum ekološkega dolga so izračunali za 63 držav. Točko obnovitvene sposobnosti Zemlje hitreje dosežejo najbolj razvite države, kjer je poraba energentov večja - na primer Luksemburg, ZDA, Kanada - ter države, ki so izredno odvisne od fosilnih goriv – na primer Katar in Združeni arabski emirati (ZAE). Najkasneje točko ekološkega dolga dosežejo nerazvite države, kot so Jamajka, Ekvador, Indonezija in Kuba. Slovenija se med zelo hitro doseže absorpcijsko sposobnost Zemlje. V 2023 je bil to 18. april. Če bi cel svet užival slovenski način življenja bi za vzdrževanje tega potrebovali več kot tri Zemlje.

Letošnji dan prekoračitve Zemljine obnovitvene sposobnosti organizacija obeležuje skupaj s Slovenijo. ''Letošnji dan ekološkega dolga dosegamo 2. avgusta, kar pomeni, da bi človeštvo za udobno življenje porabilo skoraj dve Zemlji,'' je danes povedala predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Dodala je, da v Sloveniji potrebujemo bolj ambiciozne politike za prilagajanja podnebnim spremembam in njihov blaženje. Pozvala je k oblikovanju močne in enotne politične volje za večjo odgovornost in učinkovitost države pri sprejemanju in izvajanju korakov zoper podnebne spremembe.

Bloomberg Adria

Obeležitev dneva svetovnega ekološkega dolga je jasne opomin, da zaskrbljujoče hitro izčrpajmo naravne vire. Gre za simbolično mejo, ki jo prestopi veliko prezgodaj in pomeni netrajnostno pot našega razvoja, je povedal Bojan Kumer, slovenski minister za okolje, podnebje in energijo.'' To ni razlog za obup, ampak poziv k ukrepanju, meni Kumer. Struktura ekološkega odtisa kaže, da je tega največ približno 60 odstotkov ogljičnega odtisa.'' Slovenija želi do leta 2030 doseči 20-odsotno zmanjšanje ekološkega odtisa v primerjavi z letom 2013.

Kako obrniti trend

Za kasnejše doseganje in preseganje ekološkega dolga so nam na voljo rešitve, pišejo v organizaciji. Za pomik datuma kasneje omenjajo povečanje globalnih nizkoogljičnih virov električne energije z 39 odstotkov na 75. S tem bi točko ekološkega dolga premaknili za 26 dni. S prepolovitvijo količine zavržene hrane bi se datum premaknil za dodatnih 13 dni. Z vmesnim sejanjem dreves bi pridobili še 2,1 dneva, so izračunali v organizaciji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar