.webp){kind=icon}
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila predlog šestega svežnja sankcij proti Rusiji. Predlog med drugim vključuje postopno uvedbo embarga na uvoz ruske nafte.
Predlog sankcij predvideva "postopno odvajanje od ruske dobave surove nafte v naslednjih šestih mesecih in od rafiniranih produktov do konca leta," je rekla von der Leyen. Po napovedi embarga se je cena surove nafte podražila. V času pisanja članka se je cena surove nafte brent povišala za 3,64 odstotkov na 108,79 dolarjev.
Bloomberg
Sveženj novih sankcij sicer vključuje tudi izključitev treh dodatnih ruskih bank iz SWIFT sistema bančnih plačil, med njimi največji Sberbank, in prepoved oddajanja v Evropi trem ruskim televizijam.
Predlagan embargo je von der Leyen opisala kot "popoln embargo na uvoz ruske nafte, bodisi prek morja ali plinovoda, bodisi surove ali rafinirane nafte." Namen embarga in pridruženih sankcij je "onemogočiti ruskemu gospodarstvu možnost za diverzifikacijo in modernizacijo," je pojasnila predsednica komisije. V letu 2021 je 45 odstotkov ruskega državnega proračuna prišlo z naslova dohodkov od nafte in naravnega plina, po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA).
Pred tednom dni je ruski energetski velikan Gazprom prekinil dobavo naravnega plina Poljski in Bolgariji, ker plina nista želeli plačevati v rubljih.
Embargo na uvoz ruske nafte seveda v neugoden položaj ne postavlja samo Rusije, ampak tudi Evropo. Njene energetske potrebe so namreč v veliki meri odvisne od ruskega uvoza. Prav zato Komisija predlaga postopno uvajanje embarga namesto takojšnje prekinitve. Von der Leyen je v govoru priznala, da naslavljanje odvisnosti od ruske nafte "ne bo lahko."
Odvisnost od ruske nafte ni enaka v vseh državah članicah Evropske unije, zato je pričakovati tudi nasprotovanje predlogu. Za sprejetje ukrepov se morajo z njimi strinjati vse države članice.
Bloomberg
Obenem potekajo načrti za zagotavljanje alternativnih virov energije, ki bi lahko nadomestil izpad ruske dobave. V prihodnjih mesecih bo Norveška povečala izvoz naravnega plina v Evropo. Povečano dobavo do konca septembra so namreč že v marcu sporočili iz norveškega energetskega podjetja Equinor. Bolgarija in Grčija sta se dogovorili za gradnjo novega terminala naravnega plina ob grškem pristanišču Alexandroupolis, je poročal Reuters.
Na ceno nafte v bližnji prihodnosti bo vplival tudi uspeh ali neuspeh ruskega izvoza nafte na druge trge, predvsem indijskega. Kitajska je že sedaj največji individualni odjemalec ruske nafte, čeprav še več kot iz Rusije uvozi iz Savdske Arabije. Medtem je Indija tretji največji porabnik nafte na svetu, večino katere uvaža, a le okrog dva odstotka iz Rusije.
Sankcije so odziv na rusko invazijo nad Ukrajino, zadnji sveženj pa v veliki meri odgovarja na poročila o vojnih zločinih ruske vojske v Buči in obleganje v Mariupolu.
