Članice Nata se le stežka usklajujejo glede skupne izjave za vrh zavezništva prihodnji teden, saj med njimi ostajajo nesoglasja glede projektov za podaljšanje Natovega omrežja naftovodov proti vzhodni Evropi ter glede trajanja finančne podpore Ukrajini.
Po navedbah virov, seznanjenih z dogajanjem, so se pogovori med diplomati v zadnjih dneh zavlekli, potem ko je sprva kazalo, da so zaveznice dosegle dogovor o kratki izjavi, ki naj bi jo voditelji potrdili po srečanju v Ankari 7. in 8. julija.
Napetosti so se znova zaostrile, ko se zaveznice pripravljajo na zahtevno srečanje v turški prestolnici z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki redno opozarja, da članice Nata za obrambo namenjajo premalo sredstev, obenem pa zmanjšuje ameriško vojaško prisotnost v Evropi.
Med pogajanji je Poljska predlagala, da bi Nato financiral širitev svojega omrežja cevovodov iz časa hladne vojne proti vzhodu. To omrežje povezuje vojaške objekte v zahodni Evropi, so povedali viri, ki so želeli ostati anonimni, ker pogovori potekajo za zaprtimi vrati.
Varšavo pri tem podpirajo tudi druge vzhodnoevropske države, ki so upale na rešitev tega vprašanja že na lanskem vrhu v Haagu.
Za pozornost in sredstva se poteguje tudi Turčija s svojimi načrti za razširitev cevovodnega omrežja v okviru Natovega programa za prenovo infrastrukture v vrednosti 28 milijard dolarjev, katerega cilj je okrepiti energetsko oziroma oskrbovalno varnost zavezništva na področju goriv.
Ločeno od tega si Italija prizadeva omiliti zavezo v osnutku izjave, da bo Ukrajini vojaško pomoč zagotavljala do konca prihodnjega leta, so povedali viri. Rim meni, da bi takšna časovna opredelitev vnaprej omejila možnost, da bi se vojna končala s pogajanji že prej.
Po navedbah virov osnutek izjave določa, da bodo zaveznice Ukrajini v letih 2026 in 2027 namenile 70 milijard evrov (80 milijard dolarjev). Ta znesek ne vključuje novih obveznosti, temveč predstavlja dosedanjo Natovo letno zavezo v višini 40 milijard evrov ter dodatnih 30 milijard evrov letno iz posojila Evropske unije.
Izrecna omemba finančne pomoči bi pomenila spremembo glede na lansko izjavo, ki finančne podpore Ukrajini ni posebej omenjala.
Italija si prizadeva, da bi se iz besedila črtala omemba leta 2027. Kot razlog navaja okrepljena diplomatska prizadevanja v odnosih z Moskvo, zaradi katerih bi lahko takšno besedilo delovalo v nasprotju z možnostjo mirovnih pogajanj. Vendar pa so viri, seznanjeni s stališči italijanske vlade, poudarili, da Rim najverjetneje ne bo blokiral soglasja glede izjave, tudi če bo Poljska dosegla ponovno odprtje razprave. Ob tem so izpostavili, da italijanska podpora Ukrajini ni vprašljiva.
Tiskovna predstavnika stalnega predstavništva Poljske pri Natu in italijanske vlade komentarjev nista želela dati.
Stališče ZDA do Ukrajine se je v zadnjih mesecih nekoliko omililo. Trump je previdno pohvalil predsednika Volodimirja Zelenskega in podprl zavezo držav skupine G7, da bodo še naprej podpirale Ukrajino ter povečale pritisk na Rusijo.
Pričakovati je tudi, da bo izjava z vrha v Ankari vsebovala omembo pomena ohranjanja svobode plovbe skozi Hormuško ožino ter poudarek, da Iran ne sme pridobiti jedrskega orožja. Tako kot v lanski izjavi naj bi bila tudi tokrat Rusija opredeljena kot dolgoročna grožnja evroatlantski varnosti.
.webp){kind=icon}
