Američani na muho Nata postavljajo Kitajsko

Resda bodo pri vrhu seznama tem dnevnega reda srečanja severnoatlantskega zavezništva Nata v Vilni vprašanja povezana s sprejemanjem novih članic zavezništva (Švedska), pri čemer pa bodo izstopala nadaljnja varnostna zagotovila Ukrajini pri odvračanju ruske agresije. Vendar pa bo poleg tega ena izmed osrednjih tem srečanja tudi definiranje odnosa zavezništva do Kitajske.

Ekspanzionistična Kitajska prioriteta Nata po zaslugi ZDA

Resda gre za severnoatlantsko zavezništvo, ki že po imenu nakazuje na njegovo poslanstvo t. j. ukvarjanje s politično-varnostnimi razmerami na evropskem prizorišču, vendar pa prav selitev svetovnega geopolitičnega dogajanja proti vzhodni Aziji kaže na krepitev skrbi Zahoda v zvezi z naraščajočo regionalno in globalno vlogo ter vplivom Kitajske. "Ukvarjanje s Kitajsko je potrebno razumeti v luči interesov največje članice zavezništva Združenih države Amerike (ZDA), ki imajo do Kitajske veliko bolj antagonistično stališče, kot večina drugih držav članic. ZDA so namreč tiste, ki to azijsko državo percipirajo kot grožnjo v indopacifiškem prostoru," o tem meni predavateljica ter predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede z Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.

ZDA, ki predstavljajo gonilno silo zavezništva in v veliki meri določajo agendo srečanj alianse, namreč v zadnjem času pozornost svojih zunanjepolitičnih in gospodarskih prizadevanj namenjajo omejevanju vse večjega in razširjenega kitajskega vpliva. "Čeprav je trenutno vsa pozornost Nata usmerjena v Ukrajino in Rusijo, pa je v ozadju vsekakor prisoten strah ali pa vsaj skrb glede Kitajske, ki ne samo, da je gospodarska velesila, ampak je tudi vojaška velesila," v zvezi z eno izmed pomembnejših točk vrha v Vilni razmišlja Juvan.

Peking si na drugi strani prizadeva okrepiti svoj položaj in vpliv v svoji soseščini, kjer je zlasti v osrednji Aziji zaradi vojne v Ukrajini in ruski preokupaciji z njo zavladala znatna vrzel. Ne nazadnje je Kitajska v času zasedanja držav članic skupine najvplivnejših G7 na Japonskem sredi maja v Xianu gostila voditelje petih srednjeazijskih držav (Kazahstan, Tadžikistan, Kirgizija, Turkmenija in Uzbekistan), kjer Rusija ni bila prisotna niti se o njej ni veliko razpravljalo. Kar pa se je v starodavnem mestu, ki velja za azijsko izhodišče nekdanje svilne poti, preko katere se je v Evropo širil tako ekonomski kot tudi kulturni vpliv azijskega imperija, dogovarjalo in tudi sklenilo, so bili številni gospodarski in varnostni sporazumi povabljenih držav z gostiteljico.

Čeprav se partijski ideologi v Pekingu na moč trudijo, da bi se izognili ideološkemu predznaku vse večjih trenj z Zahodom oziroma ZDA in si pri tem prizadevajo, da bi kitajske ambicije zavili v mehko svilo diplomatskega govora o multipolarnem svetu, pa njihovi gospodarski in zunanjepolitični projekti kažejo precej drugačno sliko.

Potem ko se je ruski predsednik Vladimir Putin na zadnjem srečanju Šanghajske organizacije za sodelovanje (angl. Shanghai Cooperation Organization - SCO) sredi minulega tedna hitel zahvaljevati za tiho podporo tako kitajskemu predsedniku Xi Jinpingu kot tudi indijskemu predsedniku vlade Narendri Modiju, je to storil iz bistveno oslabljenega položaja avtokrata, ki je pravkar prestal puč. To je tudi razlog, zakaj se v SCO in denimo tudi v Bricsu napovedujejo spremembe, kjer se bosta moč in vpliv Kitajske v prihodnje kvečjemu stopnjevala.

Bloomberg Mercury

Kitajsko oko pozorno spremlja konflikt v Ukrajini

Ena izmed posledic ukrajinske vojne so namreč tudi resne razpoke ruskega vpliva v tovrstnih povezavah in njenih interesnih conah v osrednji in jugovzhodni Aziji. Potresnih valov posledic ukrajinske vojne, zaradi katerih smo ob obletnici vojne s komentatorji in poznavalci na straneh Bloomberg Adria ugotavljali, da gre za odločujoči konflikt moderne dobe, ki bo v mnogočem ponastavil razmerja med velesilami, pa se ne zavedajo samo v Pekingu ali Washingtonu, ampak tudi v Bruslju.

Preden so se namreč konec marca v indijskem mestu Goi sestali zunanji ministri SCO, so tuji mediji poročali, da namerava zveza Nato v Tokiu odpreti svoje predstavništvo. Kitajska se je na Natovo ekspanzijo v Aziji pričakovano odzvala hitro in s svarilom, češ da bo predstavništvo v Tokiu "nevarno znamenje, da je ta nasilna multilateralna organizacija naredila svoj prvi agresivni korak v azijski Pacifik, ta korak pa aktivno spodbuja Japonska," se je takrat razpisal osrednji kitajski partijski medij People’s Daily.

Prav tiho odobravanje ruske agresije na Ukrajino in ekonomsko paktiranje s Putinovim režimom je namreč po prepričanju Ljudske republike najboljša varovalka pred širjenjem Nata do njenih meja. Kajti njena največja bojazen je po besedah poznavalke in dolgoletne dopisnice časopisa Delo s Kitajske Zorane Baković ta, da bo z vseh strani obkoljena z ZDA oziroma njenimi zavezniki. To bi namreč onemogočilo njene namere o širjenju regionalnega vpliva in poglabljanja odnosov z državami v soseščini, kar pa je v končni fazi povezano s ponovno pripojitvijo Tajvana.

Ukrajinska vojna namreč po mnenju strokovnjaka za varnostna vprašanja in evroposlanca Klemna Grošlja pomembno vpliva na nadaljnjo strategijo Pekinga do tega pomembnega vprašanja: "Paradoksalno dlje, ko traja vojna v Ukrajini, vedno več slabosti in šibkosti Zahoda, vključno z Natom se razkriva. Zato sam ne verjamem v tezo, da dogajanje v Ukrajini Kitajsko odvrača od podobnih avantur v svoji soseščini, ampak menim, da jo samo sili v premislek, kako izkoristiti in optimizirati izrabo razkritih slabosti zahodnih sil."

Natov namen v zvezi z vzpostavljanjem predstavništva v Aziji je namreč omogočiti posvetovanja z Japonsko in drugimi partnerji, kot so Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija. Zato so omenjene države po poročanju Bloomberga tudi dobile povabilo za udeležbo na vrhu v Vilni, kjer naj bi med drugim stekli tudi pogovori, kako okrepiti in medsebojno preplesti varnostna evropska in azijska varnostna vprašanja. Visoki predstavnik kabineta japonskega primera Fumia Kishide je tako minuli petek izjavil, da bo ta izrabil priložnost za poziv h "krepitvi navzočnosti Nata v regiji," navaja Bloomberg.

Ob potrjevanju nadaljnjih korakov v smeri širitve Nata na azijski vzhod bo v času zasedanja zanimivo opazovati, kako se bodo glede tega pozicionirale posamezne članice zavezništva. Francija je denimo ob najavi odpiranja predstavništva v Tokiu jasno izrazila svoje nasprotovanje tej potezi, ki med drugim škodi nameram Pariza na področju gospodarskega sodelovanja s Kitajsko. Še toliko bolj, ker je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, čigar mandat je bil pravkar podaljšan za še eno leto, tovrstna nesoglasja med svojim nedavnim junijskim obiskom Južne Koreje in Japonske odločno odrinil na stran, ko je dejal, da "kar se dogaja v Aziji, je pomembno za Evropo, kar se dogaja v Evropi, pa za Azijo."

Danes pa je hongkonški South China Morning Post (SCMP) poročal, da je prišlo v zvezi z japonskimi ambicijami po odpiranju predstavništva Nata na njenem ozemlju do obrata. SCMP, sklicujoč se na neimenovane vire, navaja, da je Japonska, skupaj z Južno Korejo, pristala na opustitev tovrstnih prizadevanj v zameno za dodatne varnostne dogovore v smeri poglabljanja sodelovanja z Natom. Pri pogojevanju naj bi po poročanju SCMP odločilno vlogo odigrala prav Francija, ki je vztrajala na stališču, ali poglabljanje varnostnega sodelovanja in zagotovil ali fizično predstavništvo alianse na Japonskem.

Novica je bila dopolnjena v zadnjem odstavku z aktualnim dogajanjem na vrhu Nata, kjer naj bi zaradi pogojevanja Francije prišlo do odločitve Japonske, da opusti prizadevanja za odprtje prvega urada severnoatlantskega zavezništva v Aziji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar