Sektor država je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 405 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,1 odstotka BDP. Rast skupnih prihodkov države je bila za 9,6 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov države. Konsolidirani bruto dolg države je znašal 40,225 milijarde evrov, kar je 75,1 odstotka BDP.
Visoka rast davčnih prihodkov
Skupni prihodki države v prvem letošnjem četrtletju so znašali 5,65 milijarde evrov. Na letni ravni to predstavlja zvišanje za 8,3 odstotka. Prihodki iz socialnih prispevkov so bili na medletni ravni višji za dobrih 100 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka. Imamo namreč rekordno visoko zaposlenost, kar pomeni tudi visoke prilive v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Preberi še
Je prišel čas za še eno reformo fiskalnega pravila EU?
Po tem, ko je bilo zaradi epidemije suspendirano fiskalno pravilo EU, se krepijo pozivi po njegovi spremembi.
29.06.2022
Fiskalni svet: Javna poraba v letu 2021 je bila negospodarna
Proračun bremenijo predvsem izdatki strukturne narave, ki niso povezani z blaženjem posledic epidemije.
22.06.2022
Fiskalni svet: Janševa vlada ogrozila stabilnost javnih financ
Fiskalni svet je v svojem poročilu raztrgal javnofinančno delovanje in načrtovanje Janševe vlade. Novo vlado čakajo zahtevni časi.
11.05.2022
Koalicijska pogodba predstavlja tveganje za javne finance
Ukrepi iz koalicijske pogodbe bi znatno povečali javno porabo, ob novem makroekonomskem šoku pa bi lahko bila ogrožena stabilnost javnih financ, ocenjujejo v Fiskalnem svetu.
06.06.2022
Morgan Stanley: Evrsko gospodarstvo bo letos zdrsnilo v recesijo
Evropsko gospodarstvo se bo krčilo dve zaporedni četrtletji, v drugem četrtletju prihodnjega leta se bo rast nadaljevala.
29.06.2022
Izdatki višji od prihodkov, razliko država krije z zadolževanjem
Skupni izdatki države so v prvem četrtletju znašali 6,055 milijarde evrov. Na medletni ravni so bili nižji za 79 milijonov evrov ali za 1,3 odstotka. Izdatki za subvencije so se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem 2021 znižali za 346 milijonov evrov, kar predstavlja tričetrtinski upad. Razlog je ukinitev subvencij za čakanje na delo in ostalih koronskih dodatkov. Prav tako so upadla sredstva za zaposlene, in sicer za 91 milijonov evrov ali 5,5 odstotka, kar je posledica ukinitve dodatkov za delo v epidemiji.
Državni proračun je tako v prvem četrtletju letos ustvaril okoli 400 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Primanjkljaj država krije z zadolževanjem;, posledično se je povečal tudi bruto zunanji dolg države.
Konsolidirani bruto dolg države je tako konec marca 2022 znašal 40,225 milijarde evrov, kar predstavlja 75,1 odstotka BDP. To je pod povprečjem Evropske unije (cca. 90 odstotkov BDP) in evrskega območja (cca. 95 odstotkov BDP).
V primerjavi s stanjem na koncu leta 2021 je bil dolg višji za 1,367 milijarde evrov. Zvišal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Recesija predstavlja tveganje za javne finance
Fiskalni svet sicer opozarja, da slovenske javne finance nimajo več manevrskega prostora, da bi absorbirale še en makroekonomski šok. Strukturni primanjkljaj, ustvarjen v mandatu prejšnje vlade, naj bi država pokrivala z višjimi prihodki iz naslova visoke gospodarske rasti, ki pa se ohlaja. Morebitna recesija bi tako lahko ogrozila stabilnost naših javnih financ.
Na ravni celotne Evropske unije sicer prihaja do pozivov k reformi evropskega fiskalnega pravila, iz katerega bi se izvzele investicije, ki povečujejo BDP. S tem bi pravilo omogočalo bolj proticiklično fiskalno politiko.
.webp){kind=icon}
