Volivci so v Ženevi zavrnili "solidarnostno" zvišanje davkov za odstotek najbogatejših, ki živijo v drugem največjem švicarskem mestu. Glede na končne rezultate vlade ukrep ni bil sprejet, saj je 55,12 odstotka volivcev glasovalo proti, poroča Bloomberg.
Načrt za začasen dvig davka na premoženje z enega na 1,5 odstotka za premožnejše Švicarje, ki imajo premoženje v višini najmanj treh milijone frankov, je bil namenjen predvsem povečanju fiskalnih prihodkov. Tega je med pandemijo predlagala koalicija levičarskih zakonodajalcev, sindikatov in aktivistov.
Vlada bogate Ženeve se je izrekla proti zvišanju, češ da so davčni prihodki zadostni za soočanje s posledicami koronavirusne krize. Ob tem so še opozorili, da bi se najbogatejši prebivalci mesta lahko preselili v sosednje države z nižjimi davčnimi stopnjami. To se je zgodilo na Norveškem, kjer je zvišanje davka na premoženje na med odstotek in 1,1 odstotka – bistveno nižje od predlaganega v Ženevi – spodbudilo milijonarje, da so zapustili državo.
Preberi še
UBS zaključil prevzem Credit Suisse; nastaja švicarski bančni velikan
S sklenitvijo prevzema je bila zapečatena največja združitev v bačništvu po finančni krizi leta 2008.
12.06.2023
Kantonalni podatki o davku na premoženje kažejo, da je več kot 19 tisoč od približno 500 tisoč prebivalcev Ženeve milijonarjev. Če bi bil predlog sprejet, bi višje davke plačevalo nekje med 4.200 in 10 tisoč Švicarjev.
Nov davek za multinacionalke?
Na volitvah po vsej državi, ki potekajo hkrati, naj bi švicarski volivci podprli uvedbo 15-odstotnega davka za multinacionalne družbe in uradno zastavili cilj, da do leta 2050 postanejo podnebno nevtralni.
Več kot 80 odstotkov vprašanih v anketi gfs.bern za izdajatelja SRG je izjavilo, da podpirajo nov davčni režim, o katerem so se pogajali pod vodstvom OECD leta 2021. Ob tem mnenja mnogih državljanov še niso trdna, a se zaradi vseh dejavnikov "zavrnitev zdi malo verjetna".
Vlada in večina strank v parlamentu poziva volivce, naj podprejo davek, zaradi katerega se ocenjuje, da bo vsako leto v državno blagajno prineslo od milijarde do 2,5 milijarde frankov.