Aktualni turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan si po preliminarnih rezultatih, ki zajemajo večino od dobrih 60 milijonov oddanih glasov, (še) ni zagotovil precedenčnega tretjega predsedniškega mandata. Do zaključka redakcije je bilo namreč preštetih dobrih 92 odstotkov vseh glasov, pri čemer noben kandidat ni presegel kritične meje 50 odstotkov. Erdoğan si je po poročanju turške agencije Anadolu zagotovil 49,9 odstotka glasov, njegov glavni izzivalec Kemal Kılıçdaroğlu pa je prepričal 44,3 odstotka volivcev. Kot kaže, bodo Turki svojega voditelja izbrali na drugem krogu volitev, ki je napovedan za 28. maj.
Volilna udeležba je bila – tudi za turške standarde – presenetljivo visoka, saj je presegla 88 odstotkov. Zanimanje volivcev za vključitev v določanje bodoče politične podobe države je politični analitik na ameriški televizijski mreži CNN Mehmet Karli pripisal dejstvu, da je 20 let vladavine Erdoğana obrnilo proces krepitve demokracije in liberalizma, ki ga je v muslimanski evropski velikanki zagnal oče moderne Turčije Mustafa Kemal Atatürk, kar pomeni, da so državljanske pravice zreducirane na volitve.
Kljub vsemu je Erdoğan v svojih dveh desetletjih ključno članico Nata spremenil v regionalno velesilo, ki se vse bolj samozavestno uveljavlja na geopolitičnem zemljevidu. Država s 85 milijoni prebivalcev ima namreč prav po zaslugi Erdoğanove konservativne vizije vidno vlogo vse od Ukrajine do Sirije, ugotavlja Bloomberg. Vendar je po drugi strani res, da je 69-letni predsednik zaradi vse bolj nestanovitne gospodarske politike in slabega vodenja okrevanja po katastrofalnih potresih v začetku leta izgubil kar nekaj tradicionalno trdne podpore med volivci.
Preberi še
Turčija pred tektonskimi političnimi spremembami
Začetek prelomnih volitev v Turčiji; volišča odprta do 16. ure po srednjeevropskem času.
14.05.2023
Konec avtokracije ekonomskega alkimista iz Orienta?
Turčija pred prelomnimi predsedniškimi volitvami, ki lahko spodnesejo dve desetletji Erdoğanove avtokracije.
12.05.2023
Zlasti mladi in kurdska skupnost po ocenah analitikov predstavljajo pomembno demografsko skupino, ki se je najbolj želela zamenjave Erdoğanovega režima. Ta je gospodarstvo mogočne države v nekaj desetletjih skoraj spravil na kolena, s podivjano inflacijo pa dodobra izčrpal tudi gospodinjske proračune.
74-letni nekarizmatični vodja problematične in negotove koalicije šestih ideološko povsem raznolikih strank Kılıçdaroğlu je na drugi strani kot opozicijski prvak kandidiral z obljubo, da bo ponovno vzpostavil pravno državo, popravil napete odnose z Zahodom, gospodarski politiki vrnil razum in odpravil predsedniški sistem.
Na zamenjavo vse bolj avtokratskega, konservativnega in zlasti na področju gospodarske politike konfuznega Erdoğanovega režima so po oceni Bloomberga upali tudi svetovni finančni trgi. V prvem desetletju njegove vladavine je namreč denar iz tujine preplavil turške delniške in dolžniške trge, vendar so se vlagatelji s tega obetavnega in velikega trga v zadnjih letih umaknili. Razlog? Erdoğanova politika rasti za vsako ceno, znana tudi kot "erdoğanoekonomija", ki je močno oslabila nacionalno valuto.