.webp){kind=icon}
Prejšnji teden je vlada naposled podpisala pogodbo za odstranitev ograje na slovensko-hrvaški meji z žalskim podjetjem Minis, ki je dobršen del ograje tudi postavilo. Dobrih sedem milijonov evrov vredna pogodba je nekaj časa visela v zraku, saj je novi notranji minister Boštjan Poklukar dan pred predvidenim podpisom v začetku marca zahteval notranjo revizijo razpisa. Ta je ugotovila več nepravilnosti – ne pri sami ponudbi Minisa ali drugih ponudnikov, temveč pri pripravi razpisne dokumentacije.
Sodeč po razpisu naj bi odstranjevanje 143 kilometrov panelne ograje trajalo štiri leta. Podjetje Minis, ki je po izbruhu begunske krize leta 2015 postavilo slabo polovico dolžine ograje v skupni vrednosti 9,5 milijona evrov, smo povprašali o tej časovnici, direktor Bojan Plohl pa nam je odgovoril, da to "žal ni vprašanje za izvajalca, ampak za naročnika. Mi kot izvajalec smo zmožni odstraniti ograjo v zelo kratkem času, in sicer v roku deset do 12 mesecev."
Dvome o smotrnosti štiriletne časovnice v poročilu izražajo tudi revizorji pod vodstvom Zlatka Grubarja. Ti so ugotovili, da zastavljena časovnica "zelo verjetno ne sledi ciljem" nove vlade oziroma zavezi iz koalicijske pogodbe, da se rezilna žica in vse tehnične ovire na meji s Hrvaško odstranijo do konca leta.
Z začetkom letošnjega leta se je zgodil tudi vstop Hrvaške v schengensko območje, aktualni postopek javnega naročila pa bi se tako po mnenju revizorjev lahko brez posledic in skladno z zakonom o javnem naročanju ustavil in zastavil drugače, tako da bi se dela pospešila. A do sprememb pri razpisu ni prišlo.
Po vstopu Hrvaške v schengen je slovensko-hrvaška meja postala tudi notranja meja schengenskega območja, zato se "tveganja štiriletnega odstranjevanja nanašajo dodatno tudi na potencialno neskladnost s pravili schengenskega prostora glede postavljenih ZTO (začasnih tehničnih ovir, op. a.) na notranjih mejah schengenskega območja", so pojasnili revizorji.
"Pogodbeni rok štirih let je maksimalen, pri čemer je pogodba sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja še za dve leti," so nam sporočili z ministrstva za notranje zadeve. "Količina dnevne odstranitve je okvirna, kar omogoča fleksibilnost pri dinamiki odstranjevanja ograje. Z odstranjevanjem ograje izpolnjujemo koalicijsko zavezo, zato bomo stremeli k čim hitrejšemu odstranjevanju ograje."
Vlada premiera Roberta Goloba težko preloži odgovornost za nepravilnosti pri razpisu na pleča prejšnje garniture, saj so razpis v celoti izvedli sami, četudi pod tremi različnimi odgovornimi osebami. Razpis za odstranitev ograje je bil objavljen v novembru, ko je bila na čelu notranjega ministrstva Tatjana Bobnar, podjetje Minis je bilo na razpisu izbrano januarja, ko je vodenje ministrstva začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, nato pa je pogodbo po notranji reviziji pred tednom dni podpisal minister Poklukar.
Aroganten odnos do revizorjev in drugi pomisleki
"Največja tveganja smo v povezavi z javnim naročilom zaznali glede spoštovanja načea gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti," še piše v revizijskem poročilu. "Ocenjujemo, da obstajajo pomembna tveganja v povezavi s tem, ali so bile v dokumentaciji vsebovane ustrezne informacije za pripravo ponudbe."
Revizorji so poleg časovnice navedli tudi druga tveganja. Naročilo za odstranitev ograje bi se lahko razdelilo na sklope, saj dela potekajo na območju več policijskih okrajev, s tem pa bi se lahko za izvedbo izbralo tudi več različnih izvajalcev, je razvidno iz poročila.
"Odločitev za enovito naročilo je bila sprejeta zaradi tveganja, da ne bi bili oddani vsi sklopi javnega naročila," pa pojasnjujejo na ministrstvu. "S tem je bilo preprečeno, da na posameznih delih območja na meji s Hrvaško ne bi bilo možno odstranjevati ograje."
Razpis predvideva ponovno postavitev 12 kilometrov ograje na določenih odsekih, kar bi bilo po mnenju revizorjev bolje izvesti v ločenem razpisu, saj še ni jasno, kje je ta ograja potrebna. O ponovni postavitvi teh odsekov ograje bi bile potrebne bolj podrobne informacije, "saj dejansko ponudniki ne vedo, koliko, če sploh koliko, kje in kdaj bodo postavljali ograjo".
Revizija se obregne tudi ob komunikacijo nekaterih služb ministrstva, in sicer sekretariata Urada za javna naročila in nabavo (UJNN) ter Direktorata za logistiko (DL). Iz njihov odgovorov je razvidna "relativno visoka stopnja odpora na večino pomislekov revizije", so zapisali revizorji. "Po naši oceni je razviden tudi aroganten in mestoma neprofesionalen odnos do revizije ter resno pomanjkanje zmožnosti samorefleksije, ki bi nedvomno omogočala izboljševanje dela teh služb, kar je po naši oceni zaskrbljujoče za prihodnje poslovanje."
Ministrstvo nam je sporočilo, da je minister sprejel priporočila revizijskega poročila in na njihovi podlagi "odredil tri ukrepe, ki jih morajo v določenem roku strokovne službe ministrstva uresničiti in o tem poročati Službi za notranjo revizijo".
Minis na razpisu ni bil v prednosti
Minis se na razpis ni prijavil z najcenejšo ponudbo. To je ponudilo podjetje Gradbeništvo Mačerol iz Žužemberka, ki bi za odstranitev ograje računalo nekaj več kot dva milijona evrov, a v ponudbi niso predložili finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v višini najmanj sto tisoč evrov, zato je bila ponudba izključena. Druga dva ponudnika, Mensel iz Ljubljane in kranjski Garnol, sta oddali ponudbi v višini 9,7 oziroma 9,9 milijona evrov, zato je bila izbrana ugodnejša ponudba podjetja Minis, ki znaša 7.002.039,73 evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), z možnostjo povečanja za največ deset odstotkov.
V javnosti in medijih so se v času izvedbe razpisa pojavljali očitki in ugibanja, da je imel Minis prednost na razpisu, ker je zaradi postavljanja ograje poznal traso, kar so pri Minisu vseskozi zavračali. Kot so revizorjem pojasnili tudi na UJNN, je bilo s traso seznanjenih še pet drugih podjetij, med njimi prijavljeno podjetje Mensel, ki je bilo eden od izvajalcev vzdrževanja ograje na meji. Če bi poznavanje trase igralo vlogo pri sestavljanju ponudbe, bi lahko Mensel ponudil nižjo ceno od Minisa, pravijo.
"Vsaj dve družbi sta bili seznanjeni z 80 odstotki trase, medtem ko je MINIS d.o.o. postavil skupno 44 odstotkov celotne trase. Če bi bilo poznavanje trase ključnega pomena za oblikovanje cene, bi moral biti ponudnik Mensel d.o.o. bistveno ugodnejši, tudi od ponudbe podjetja MINIS d.o.o., vendar je bila njegova ponudba za 2,7 milijona evrov višja od podjetja MINIS d.o.o, to je 38 odstotkov dražja," so zapisali pri UJNN.
Revizija ni izrazila zadržkov glede izbire ponudnika, sporočajo tudi z ministrstva.
Ograja še vedno stoji
Odstranjevanje ograje na meji se kljub obljubam vlade še ni začelo. "Naša družba z deli še ni pričela, saj še ni bila izvedena uvedba v delo," nam je sporočil Plohl.
Minis bo z ograjo skupaj zaslužil dobrih 16 milijonov evrov, kar vključuje pogodbe z Zavodom za blagovne rezerve in ministrstvom za notranje zadeve za postavitev ograje ter nedavno pogodbo za njeno odstranitev. Pri postavitvi sta sodelovali tudi podjetji Maxi Bau in Legi SGS, medtem ko so za vzdrževanje skrbela podjetja Bakti, Mensel in Feroles.
Za namestitev 51 kilometrov žice na meji je bila zadolžena Slovenska vojska, ki je zadolžena tudi za njeno odstranjevanje. Odstranjevanje se je začelo julija lani in naj bi bilo dokončano do konca lanskega leta, a dela potekajo počasneje, kot je bilo sprva mišljeno. Kot so nam pojasnili na obrambnem ministrstvu, ravnajo po navodilih notranjega ministrstva.
STA
Za postavitev in vzdrževanje ograje na meji so bile v okviru treh različnih vlad zadolžene tri državne inštitucije. Pod vlado premiera Mira Cerarja v času izbruha begunske krize leta 2015 je razpise vodil Zavod za blagovne rezerve, od aprila 2018 je pod vlado Marjana Šarca pristojnost prešla na ministrstvo za javno upravo, z junijem 2021 pa je pod vlado Janeza Janše upravljanje s tehničnimi ovirami na meji prevzelo notranje ministrstvo.
Zanimalo nas je tudi, kaj se bo zgodilo z odstranjeno ograjo. Kot je razvidno iz Uradnega lista RS, "ni na izvajalcu, kaj bo storil z ograjo, saj je ograja last Republike Slovenije. Glede na razpis bo potrebno 12 kilometrov ograje ponovno postaviti na podlagi zahtev naročnika," odgovarja Plohl. Besedilo razpisa ponudniku med drugim nalaga prevoz odstranjene ograje "na različne lokacije naročnika", bodisi na lokacije skladiščenja bodisi ponovne postavitve.
