Potem ko je švicarskega bančnega velikana Credit Suisse pred najhujšim rešila bliskovita intervencija, ki so jo med drugim usklajevale ameriška in nekatere evropske vlade ter predstavniki centralnih bank, vključno s švicarsko, bo sanacija banke glavna tema današnjega dnevnega reda izredne seje švicarskega parlamenta.
Čeprav odločitev zakonodajnega telesa ne more spremeniti že sprejetih potez rešiteljev sistemsko kritične švicarske banke, ki je naposled prešla pod okrilje svojega največjega konkurenta UBS, Bloomberg poroča, da bo večina poslancev zavzela ostro stališče do reševalne akcije. Med drugim naj bi od vlade pod vodstvom Aliana Berseta zahtevali prevetritev zakonodaje, ki ureja bančno poslovanje, zlasti v delu, ki določa kriterije za reševanje sistemsko pomembnih finančnih ustanov, ki so "prevelike, da bi propadle (angl. too big to fail).
Pričakovati je tudi, da bodo parlamentarci od vlade zahtevali pregon odgovornih pri banki Credit Suisse, ki je pod okrilje UBS pred slabim mesecem prešla tudi s pomočjo 109 milijard švicarskih frankov vrednega državnega jamstva. Poleg državnega jamstva je zavarovanje v višini sto milijard primaknila tudi tamkajšnja centralna banka.
Preberi še
Brez prevzema bi Credit Suisse grozil takojšen stečaj
Če ne bi prišlo do prevzema, ki ga je podprla vlada, bi prišlo do krize, meni podpredsednik švicarske centralne banke Martin Schlegel.
04.04.2023
Dolg Credit Suisse; kakšna je izpostavljenost bank v Sloveniji?
Obveznice AT1 Credit Suisse v skupni vrednosti 17 milijard dolarjev bodo izbrisane.
21.03.2023
UBS za tri milijarde evrov le prevzel Credit Suisse
Credit Suisse po nedeljskem finančnem trilerju v Zürichu le v roke velikana UBS.
19.03.2023
Finančna konstrukcija prevzema in kasneje resda preklicano izplačevanje visokih letnih bonusov najvišjim uslužbencem Credit Suisse sta pri Švicarjih izzvala nemalo kritik in negodovanja nad potezami državnega vrha, češ da je s tem veliko težavo spremenil v potencialno nerešljivo zagato. Če bi v prihodnje v podobne težave zašla tudi največja švicarska banka UBS, je namreč nobeno posredovanje države ne bi moglo rešiti pred kolapsom, saj njena vrednost z 1,7 bilijona dolarjev predstavlja dvakratnik švicarskega bruto družbenega proizvoda (BDP).
Prevzem, za katerega je UBS odštel 3,2 milijarde dolarjev, svoje pa je z jamstvi primaknila tudi država, je bil namreč kljub znatni izpostavljenosti državnih financ izveden brez posveta delničarjev ali razprave v švicarskem parlamentu. Glede na to, da Bersetovo vlado letos čakajo volitve, bo današnja izredna parlamentarna seja v tamkajšnjem hramu demokracije brez dvoma napeta in razvneta.
Čeprav so osnovna določila prevzema ireverzibilna, saj ga je odobrila posebna šestčlanska finančna komisija tamkajšnjega parlamenta, o simboličnem pomenu izrednega zasedanja dovolj zgovorno priča že podatek, da so se za njegov sklic v zadnjih letih odločili samo še v primeru bankrota nacionalnega letalskega prevoznika Swissair leta 2001 in zaradi karantenskih ukrepov v času pandemije covida-19.