Čeprav je danes popoldne iz Švice prišla informacija, da vodstvo banke Credit Suisse, ki se je zaradi likvidnostnih težav v zadnjem tednu znašla pod pritiskom vlagateljev in komitentov, ni naklonjeno prodaji, je to danes pozno zvečer le popustilo kombiniranim pritiskom švicarskih in ameriških oblasti.
Te so si namreč s prodajo problematične švicarske banke, ki naj bi po poročanju agencije Reuters v usklajenem poslu prešla v roke velikana UBS, prizadevale v kali zatreti širjenje nezaupanja v švicarski in posledično globalni bančni sektor.
Spomnimo, da se je dvom v stabilnost poslovanja druge največje švicarske banke začel naglo širiti, potem ko je bila likvidirana kalifornijska banka Silicon Valley Bank (SVB), kmalu zatem pa še dve drugi ameriški banki. V letnem poročilu švicarske banke je bila za nameček izpostavljena še šibkost notranjih kontrol.
Preberi še
Vodstvo Credit Suisse ni naklonjeno prevzemu
Investicijska banka UBS s ponudbo za prevzem problematične banke Credit Suisse.
19.03.2023
Delnica Credit Suisse rekordno nizko, na borzah strah
Stroški zavarovanja obveznic Credit Suisse pred plačilno nesposobnostjo se približujejo redko videnim ravnem.
15.03.2023
Pod pritiskom tokrat švicarska banka Credit Suisse
Predsednik uprave Axel Lehmann je zavrnil trditve, da naj bi Credit Suisse potreboval državno pomoč.
15.03.2023
Pred najhujšim je Credit Suisse z urgentnim 50-milijardnim posojilom sprva poskušala rešiti tamkajšnja centralna banka, zaradi česar se je zdelo, da so monetarne oblasti le uspele razrešiti vse dvome, ki so se porajali v zvezi z likvidnostjo te komercialne banke. Vendar se je odtekanje depozitov z računov pri Credit Suisse in posledično padanje vrednosti delnic naporom švicarske centralne banke navkljub nadaljevalo. Prav to je bil razlog, ki je sprožil ugibanja, ali je globalni bančni sistem nemara na poti v ponovitev scenarija, ki ga je sprožil propad znamenite newyorške banke Lehman Brothers leta 2008.
Na obeh straneh Atlantika je zazvonil rdeči alarm, kar je vodstvu največje švicarske banke UBS tlakovalo pot k oblikovanju milijardo dolarjev vredne prevzemne ponudbe za problematično banko Credit Suisse. Vendar je uvodno ponudbo vodstvo druge največje švicarske banke po današnjem poročanju Bloomberga zavrnilo. Tržna cena Credit Suisse se je namreč še v petek gibala okoli osmih milijard ameriških dolarjev in pri Credit Suisse so zato ocenili, da je ponudba prenizka.
Vendar je v sklepnem dejanju prevzemne drame, ki so jo v ozadju zaradi veliko večjih interesov in možnosti širjenja virusa (ne)zaupanja pomagali urejati tudi predstavniki ameriških in švicarskih oblasti, UBS svojo prevzemno ponudbo le zvišal na dobre tri milijarde evrov oziroma 3,3 milijarde dolarjev. To je bilo očitno naposled le dovolj, da so ponudbo odobrili tudi odgovorni pri Credit Suisse.
Da so vložki in interes za hitro razrešitev krize zaupanja v bančni sistem na vrhuncu, dokazuje naglica švicarske vlade, s katero je ta po hitrem postopku pripravila predlog spremembe zakonodaje, po kateri je prevzem omogočila še pred ponedeljkovim odprtjem azijskih borz. Po sedanji zakonodaji bi imeli namreč delničarji banke UBS šest tednov časa za opredelitev do prevzema.
"S prevzemom Credit Suisse s strani UBS se je našla rešitev za zagotavljanje finančne stabilnosti in zaščito švicarskega gospodarstva v tej izjemni situaciji," je na izredni novinarski konferenci švicarske vlade danes pozno zvečer sporočila švicarska centralna banka.
Švicarska vlada je sporočila, da bo za to, da bi omogočila prevzem, zagotovila jamstvo za izgube v višini devetih milijard frankov. V primeru izgub bo prvih pet milijard krila UBS, naslednjih devet milijard švicarska vlada, morebitne nadaljnje izgube pa bo nase prevzela UBS.
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je pozdravila "nagel odziv" švicarskih oblasti, poroča britanski BBC. "Njihova vloga je ohranjanje pogojev na trgu in zagotavljanje finančne stabilnosti. Evrsko območje je odporno, z močnimi kapitalskimi in likvidnostnimi pozicijami." Prevzemno potezo UBS sta pozdravila tudi ameriško finančno ministrstvo in tamkajšnja centralna banka Fed, saj sta obe švicarski banki prisotni tudi na finančnih trgih onkraj Atlantika, še poroča Bloomberg.