.webp){kind=icon}
Vlada je v enomesečno javno obravnavo poslala predlog novele Zakona o gospodarskih družbah, ki bo v slovenski pravni red prenesla dve direktivi Evropskega parlamenta in Sveta EU. Gre za direktivo s področja uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (t. i. digitalizacijska direktiva) in direktivo glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (t. i. mobilnostna direktiva). Kaj prinašata?
Po oceni Evropske komisije obstajajo velike razlike med državami članicami EU glede razpoložljivosti spletnih orodij in postopkov. Nekatere so zelo napredne in v celoti zagotavljajo spletne rešitve, medtem ko jih ostale ne ponujajo niti v najbolj pomembnih fazah razvoja družbe, kot sta ustanovitev in registracija družbe. Ovire pridejo še bolj do izraza v primeru čezmejnega poslovanja družb.
Kapitalske družbe bo mogoče ustanoviti prek spleta
Glede na digitalizacijsko direktivo bo tako mogoče kapitalske družbe in podružnice tujih podjetij ustanoviti prek spleta, obenem pa bo mogoč spletni vpis dokumentov in informacij v sodni register. Pri tem je pomembna novost ta, da se vlagateljem ne bo treba osebno zglasiti pri katerem koli organu. Po oceni Evropske komisije bodo prihranki zaradi spletne registracije za novo ustanovljene družbe znašali med 42 in 84 milijonov evrov.
Preberi še
Andraž Tori: Davčna zakonodaja nas postavlja v nekonkurenčen položaj
Kaj bi si še želeli podjetniki in kako grožnja recesije vpliva na poslovanje zagonskih podjetij, komentira Andraž Tori iz Outbraina.
03.07.2022
Uredila se bodo tudi pravila glede izmenjave podatkov o prepovedi opravljanja funkcije direktorja med pristojnimi organi držav članic EU in Evropskega gospodarskega prostora. Direktiva tako omogoča organom, da zavrnejo imenovanje osebe za opravljanje funkcije direktorja, če ima tovrstno prepoved izrečeno v drugi državi članici. Izmenjava informacij o veljavnih prepovedih med državami članicami bo potekala preko sistema povezovanja registrov, t. i. BRIS, ki je pri nas v domeni AJPES-a.
Dostop do informacij o družbah je zelo pomemben tako za vlagatelje kot za poslovne partnerje in javne organe, a je zaenkrat brezplačno na voljo le omejen nabor podatkov. Digitalizacijska direktiva širi nabor podatkov o družbah, ki morajo biti na voljo brezplačno, kar bo pripomoglo k večji preglednosti. Hkrati bo implementirano načelo 'samo enkrat', kar pomeni, da družbi istih informacij organom ne bo treba predložiti več kot enkrat.
Urejena bodo pravila glede čezmejnih združitev družb
Družbe v EU so se v praksi čezmejno težko preoblikovale, združile ali delile, kar je ključno pri razvoju enotnega trga. Mobilnostna direktiva bo to spremenila, saj bo poslovnim subjektom omogočila stalno opravljanje dejavnosti v drugih državah članicah. Takšno delovanje ne bo mogoče, če bo družba v insolventnih postopkih ali bo udeležena v programih preventivnega prestrukturiranja.
V sklopu mobilnostne direktive bodo uvedeni tudi sorazmerni in primerni ukrepi za varstvo deležnikov družb, kot so zaposleni, upniki in delničarji. Upniki bodo tako denimo lahko pri registrskem organu pisno zahtevali zavarovanje svojih terjatev, ki so starejše od datuma objave načrta čezmejne operacije.
Uvaja se trajna podlaga za virtualne skupščine
Če bo predlog novele zakona sprejet, bo mogoča tudi izvedba virtualne skupščine. To pomeni, da bo skupščina prek spleta potekala brez fizične prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb. Ne glede na to bo morala biti možnost za sklic virtualne skupščine navedena v statutu družbe.
Določeno bo tudi posebno pravilo, s katerim se bo v primeru kršitve pravice delničarja, ki bo posledica tehničnih motenj pri uporabi elektronskih sredstev, izključila možnost izpodbijanja sklepa, sprejetega na elektronski ali virtualni skupščini. Družbe so virtualne skupščine sicer lahko kot začasni ukrep izvajale že v času epidemije covida-19.
