Državni sekretar Feketija: 'Siljenje k delu krepko čez 65 let lahko kruto'

Premier Robert Golob je pred tedni napovedal, da bo koalicijski vrh že ta teden zagrizel v eno bolj kislih jabolk pri začrtanih prioritetah njegove vlade. Pokojninska reforma bo nujna, a še preden so se koalicijski partnerji seznanili s podlagami in izhodišči zanjo, so obravnavo že prestavili 14 za dni. Eden ključnih snovalcev reforme, novi državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija, ki je na ljubljanski Ekonomski fakulteti poučeval makroekonomijo, je za Bloomberg Adria dejal, da je načrt, da se do konca polletja predstavijo jasni okvirji prenove pokojninskega sistema, morda tudi dve različni možni smeri nadaljnjega razvoja. Potem bo na voljo eno leto za široko javno razpravo, saj gre za odločitev, ki jo mora sprejeti družba kot celota. Sredi naslednjega leta naj bi bil zakon spisan in vložen v državni zbor, do konca leta 2024 oziroma začetka 2025 pa naj bi bil tudi sprejet.

Na vprašanje, koliko se državi mudi s prenovo pokojninskega sistema zaradi praznjenja pokojninske blagajne, odgovarja, da je ta "tehnično gledana ves čas prazna", saj se sproti polni in hkrati prazni. Pred obravnavo izhodišč je predlogov o tem, kako zapolniti blagajno, skoraj toliko, kot je pomislekov. A državni sekretar poudarja, da bo treba vse odločitve sprejeti s širokim konsenzom, saj se želijo izogniti enostranskemu vsiljevanju rešitev s strani vlade.

Pri oblikovanju novega pokojninskega sistema bo vlada odločala o prilagajanju več osnovnih vidikov oziroma parametrov. Če bo šla v smeri višanja vplačil, bodo temu nasprotovali delodajalci, pa tudi del delovno aktivnih, ki menijo, da so njihove plače preobremenjene. Vlada bi lahko z zvišanjem delovne dobe in upokojitvene starosti zmanjšala število prejemnikov pokojnin, a temu bodo gotovo nasprotovali sindikati. Še pred obravnavo je jasno, da s končnim predlogom ne bodo zadovoljni vsi.

Državni sekretar v okviru razmisleka o pokojninski reformi pravi, da bi lahko z enakomernejšo porazdelitvijo dosegli boljšo blaginjo večine invalidov in upokojencev, hkrati pa bi ta imela tudi pozitivne javnofinančne učinke. "O tem, koliko bomo pobrali, koliko ljudem bomo privoščili pokojnino in kako bomo razdelili pobrane prispevke za pokojnine, se je torej treba odločiti skozi čim širšo razpravo," ponavlja.     

Nov steber?

Hrvaška je pred leti težave s praznjenjem pokojninske blagajne reševala z uvedbo obveznega vplačevanja v varčevalni sklad. To je eden od možnih predlogov, o katerem bi lahko razmišljala tudi slovenska vlada, a bi se bilo treba dogovoriti o razdelitvi takšnih obveznih vplačil in določiti delovanje sklada. Izkušnje iz nekaterih latinskoameriških in vzhodnoevropskih držav, vključno s Hrvaško, meni državni sekretar, sicer kažejo, da lahko ti skladi postanejo plen "politično-gospodarskih klik, kar vodi v razkroj sistema in seveda slabšo blaginjo upokojencev". V takšno smer si, pravi, ne želijo.

Podaljšanje delovne dobe?

Eno glavnih vprašanj, pri katerem se bo morala poenotiti koalicija, je morebitno podaljšanje delovne dobe in višanje upokojitvene starosti. Po trenutno veljavni zakonodaji je pogoj za upokojitev 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (oziroma predčasna upokojitev) ali 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Feketija pravi, da pri tem ne moremo vseh zaposlenih obravnavati enako, saj so nekateri sposobni delati do 70. leta, drugi pa so pri 60 letih iztrošeni.

"Siljenje ljudi, da delajo krepko dlje kot do 65. leta, je lahko kruto. Vsekakor pa kaže to spodbujati pri tistih, ki so tega sposobni – predvsem pa poskrbeti, da bo čim več ljudi lahko delalo dlje," poudarja. Ena od idej, kako to izpeljati, je t. i. karierni razgovor, v katerem bi v dogovoru z delodajalcem določili, kako lahko opravijo preostanek delovne dobe. To lahko vključuje določeno mero prekvalifikacije, prilagoditev delovnega mesta, delovnega časa, prevzemanje vloge mentorstva ... Tako bi lahko poskrbeli, da bi starejši delavci produktivno delali dlje, s čimer bi krepili vzdržnost sistema pokojninskega zavarovanja.

Depositphotos

Ena od možnih sprememb, za katero bi se lahko odločila Slovenija, je tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, ki je trenutno najboljših 24 let. Daljšanje bi pomenilo manjše razlike med pokojninami, saj tisti, ki imajo v določenem obdobju posebej visoko plačo, takšne plače večinoma ne uživajo skozi celotno delovno dobo. Po drugi strani pa pri tistih, ki so na spodnjem delu distribucije plač ali okrog minimalne plače, ni večjih odstopanj. Feketija pravi, da bi v splošnem to pomenilo nekoliko nižje pokojnine. "Toda bela knjiga hkrati predlaga višanje razmerja med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo z ena proti štiri na ena proti pet, kar je ukrep v nasprotni smeri," dodaja.

Višanje prispevkov za samozaposlene in prispevnih stopenj za delodajalce?

Še ena od možnosti, s katero bi lahko popravljali stanje v pokojninski blagajni, je višanje prispevkov in prispevnih stopenj. Doslej se je v javni razpravi pogosto pojavljalo vprašanje, ali bo šla vlada v višanje prispevkov za samozaposlene. Osemdeset odstotkov samozaposlenih namreč plačuje prispevke od najnižje možne osnove. Državni sekretar poudarja, da bo pri tem potrebna previdnost, saj obstajajo različne skupine samozaposlenih.

A pri tem Feketija priznava, da je reševanje takšnih problemov naloga davčne zakonodaje, ki ne sodi v delokrog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tudi davčna reforma je ena od reform, ki se je bo po napovedih v tem mandatu lotila vlada. Neznank o smeri pokojninske reforme je tako še veliko, pričakovati pa je, da bo njeno sprejemanje in usklajevanje spremljala burna javna razprava. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar