Dvig upokojitvene starosti razburja Francoze, kaj čaka Slovence?

Vlada francoskega predsednika Emmanuela Macrona je v torek predstavila predlog pokojninske reforme, ki vključuje dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let do leta 2030, kar je na noge dvignilo francoske sindikate. Tudi pri nas v letu 2023 pričakujemo predlog pokojninske reforme, minister za delo Luka Mesec pa dvigu upokojitvene starosti – ki ga sicer predlagajo mednarodne inštitucije – ni naklonjen.

Velika večina Francozov nasprotuje načrtu predsednika, sindikati pa pozivajo k stavkam in demonstracijam 19. januarja. Približno 47 odstotkov javnosti želi obdržati trenutno minimalno upokojitveno starost, četrtina pa meni, da bi jo bilo treba še znižati, sodeč po anketi, ki jo je izvedlo podjetje Elabe za BFM TV.

"Ni nam ušlo, da vsi sindikati nasprotujejo dvigu upokojitvene starosti," je med predstavitvijo predloga dejala francoska premierka Elisabeth Borne. "Toda naša odgovornost je ohraniti pokojninski sistem."

Relativno nizka upokojitvena starost v Franciji ustvarja pritisk na javne finance, svetovalni organ na področju pokojnin pa ocenjuje, da bo pokojninski sistem v obdobju 2022/2023 beležil deset milijard evrov izgube vsako leto, poroča CNBC.

Bloomberg

 

V drugo gre rado

Macron je pokojninsko reformo skozi zakonodajne mline skušal spraviti že konec leta 2019, a jo je leta 2020 po  nasprotovanju javnosti in nastopu pandemije koronavirusa umaknil. Tokrat mu lahko načrte prekrižata visoka inflacija in energetska kriza, ki pritiskata na prihodke državljanov.

Francoski predsednik trenutno služi svoj drugi – in zadnji – mandat, ki ga je osvojil aprila lani. Glavni cilj njegovega desetletnega predsednikovanja je transformacija Francije v poslu in gospodarstvu prijazno državo. Pokojninsko reformo so nekateri francoski uradniki oklicali za "mati vseh reform", saj so posegi v delovno in pokojninsko zakonodajo predstavljali težave mnogim predsednikovim predhodnikom.

Predlog reforme prihaja v času, ko se celotna Evropa spopada z demografskim in gospodarskim zatonom. Stara celina je najstarejša po povprečni starosti (42 let) in naj bi v letošnjem letu beležila najnižjo gospodarsko rast med regijami sveta, je zapisal Bloombergov kolumnist iz Francije Lionel Laurent.

Francozi v pokoj pred Slovenci, Francozinje pa pred Slovenkami

Izplačilo pokojnin predstavlja skoraj četrtino celotnega francoskega državnega proračuna in dobrih 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar so precej višji deleži od povprečja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pa tudi višji od primerljivih držav, kot sta npr. Nemčija ali Japonska. Francijo sicer prekaša Italija, kjer za pokojnine namenijo kar tretjino državnega proračuna.

Slovenski izdatki za pokojnine so primerljivi s francoskimi, saj predstavljajo 23,6 odstotka proračuna in 10,4 odstotka BDP.

Francozi in Francozinje se upokojujejo prej kot delavci v primerljivih državah, na primer državah G7 ali državah severne in zahodne Evrope. Povprečna efektivna upokojitvena starost v Franciji za moške v letu 2020 je 60,4 leta, za ženske pa 60,9 leta. Medtem je povprečje OECD za moške 63,8 leta, za ženske pa 62,4 leta. Po 63. letu se bodo upokojevali tudi Nemci, ki so trg dela zapustili v pandemskem letu.

V Sloveniji so se moški, ki so trg dela zapustili v letu 2020, upokojevali pri 61,5 leta, ženske pa pri 60,5 leta, kar je prav tako nižje od povprečja OECD. Organizacija je tako v lanski gospodarski oceni Slovenije zaradi "enega najvišjih povišanj izdatkov za pokojnine v državah OECD v prihajajočih letih" predlagala daljše obdobje prispevanja v pokojninsko blagajno in višjo upokojitveno starost.

Je daljšanje delovne dobe potrebno tudi v Sloveniji?

Minister za delo, družino in socialne zadeve Mesec je že napovedal pripravo predloga pokojninske reforme v prvih mesecih letošnjega leta, sam pa ni naklonjen dvigu upokojitvene starosti. Ministrstvo bo pri pripravi predloga iskalo najširši družbeni konsenz, a dvig minimalne upokojitvene starosti ni izključen, je minister dejal v intervjuju za N1.

O postopnem dvigu upokojitvene starosti bo treba premisliti in ob tem posebej nasloviti tiste, ki so kasneje vstopili na trg dela, je na seji odbora za delo v državnem zboru dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

"Pri naslednji pokojninski reformi je dvig upokojitvene starosti nujen in je v skladu z dogajanji v drugih razvitih državah," je za Bloomberg Adria komentiral Janez Malačič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. "V Sloveniji je ta starost prenizka in tudi določilo, da je 40 let delovne dobe dovolj dolgo obdobje dela, ni primerno."

Zaradi daljšanja življenjske dobe je težko pričakovati, da bi s fiksnimi 40 leti prispevanja v pokojninsko blagajno zbrali dovolj sredstev za dostojne pokojnine ob vse daljših obdobjih upokojitve, pojasni Malačič. Zato nekatere države, na primer v Skandinaviji, že vežejo upokojitveno starost na pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu.

STA

 

Pri Macronovem predlogu, ki bi upokojitveno starost dvignil na 64 let, gre po Malačičevem mnenju za pametno politiko in pravočasno ukrepanje kljub nasprotovanju javnosti. Takšne pametne politike ne vidi v Sloveniji, kjer so "v zadnjih desetih letih politiki z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) prisilno upokojevali v javnem sektorju. Med drugim tudi zdravnike, ki jih sedaj primanjkuje, pa tudi univerzitetne profesorje in mnoge druge." Nato so po njegovih besedah v letu ali dveh obrnili ploščo in začeli za tri leta dela čez zakonsko določenih 40 let izplačevati k plači še 40 odstotkov pokojnine, pa tudi po tem času ob delu ostane 20 odstotkov pokojnine. "Takšna politika je popolnoma neodgovorna, diskriminatorna in bi morala biti povsem nesprejemljiva. Pokojninski sistem mora biti pravičen in dolgoročno predvidljiv z ustreznim sistemom spodbud, da se lahko ljudje pametno odločajo," je dejal.

Nepravočasno ukrepanje bi lahko povzročilo negotovost izplačevanja pokojnin ali padec pokojnin pod prag preživetja, saj se prebivalstvo hitro stara. A treba je stremeti tudi k širokemu družbenemu konsenzu, opozarja profesor.

"V osnovi se družba pri tem srečuje s t. i. 'trade off' situacijo – daljše obdobje dela in prispevanja ter višje pokojnine na eni strani ali pa krajše obdobje dela in prispevanja ter ne samo nižje, ampak celo prenizke in nedostojne pokojnine," sklene Malačič.

Vprašanja smo naslovili tudi na ministrstvo za delo, a odgovorov do objave še nismo prejeli.