.webp){kind=icon}
Evropska komisija je Sloveniji odobrila prvi, 50-milijonski obrok izplačila iz Načrta za okrevanje in odpornost. Vladi je namreč uspelo izpolniti prvih 12 ciljev, ki so podlaga za črpanje iz posebnega evropskega sklada. Zaradi lanskoletne visoke gospodarske rasti je Slovenija ostala brez nepovratnih 268 milijonov evrov. Do leta 2026 bo tako lahko počrpala 1,5 milijarde evrov nepovratnih in 705 milijonov evrov povratnih sredstev.
"Danes smo Sloveniji prižgali zeleno luč za črpanje prvega obroka, saj je uspešno dosegla 12 ciljev, med drugim digitalizacijo javnega in zasebnega sektorja, uvedbo spodbud za gospodarstvo in turizem ter odpravo administrativnih ovir za državljane in podjetja," je na novinarski konferenci na slovenskem finančnem ministrstvu dejal Paolo Gentiloni, evropski komisar za gospodarstvo. Dodal je še, da mora Slovenija pospešiti reforme, da se bo učinek mehanizma čutil čim prej.
Načrt za okrevanje in odpornost je sicer 724 milijard evrov težak paket pomoči za države članice Evropske unije (EU), namenjen gospodarskemu okrevanju po pandemiji covida-19. Vključuje 386 milijard evrov posojil in 338 milijard evrov nepovratnih sredstev. Slovenija bo lahko do konca leta 2026 koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Slednja bomo morali odplačati do leta 2058.
Preberi še
Računsko sodišče EU: 'Nadzor nad evropskim denarjem pomanjkljiv'
Evropsko računsko sodišče izdalo priporočila za boljši nadzor nad sredstvi za okrevanje in odpornost.
08.03.2023
Milijoni za okrevanje: Slovenija ni dosegla še niti enega cilja
Slovenija je prvi zahtevek za črpanje 50 milijonov evrov sredstev iz mehanizma za okrevanje in razvoj posredovala oktobra, a ta še vedno ni bil izplačan.
15.02.2023
"Učinki so že vidni," je dejal Klemen Boštjančič, minister za finance. "Vidijo se v začetku nadgradnje železniških prog, v izgradnji stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco, vidi se v digitalizaciji." Po mnenju ministra praksa kaže, da je bil nacionalni načrt zastavljen preveč ambiciozno, zato bo Slovenija pri njegovem uresničevanju do konca izvajanja mehanizma v zaostanku.
Po informacijah vlade naj bi Slovenija izpolnila tudi cilje za naslednji obrok. Obenem bo morala do konca aprila prilogoditi načrt, da bo odražal zmanjšanje skupne količine sredstev, ki so ji iz mehanizma na voljo. "Iz načrta bomo primorani izločiti nekatere mejnike," je dejal Klemenčič. "To pa ne bodo projekti zelenega prehoda, digitalizacije in reform, ki jih po pravilih Evropske komisije ne moremo črtati."
