.webp){kind=icon}
Nemška agencija Transparency International je objavila lestvico držav po indeksu zaznave korupcije (CPI). Slovenija je v lanskem letu ponovno nazadovala, in sicer za eno točko, s tem pa se je s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka. Največji napredek v regiji Adria je dosegla Hrvaška, ki je izboljšala rezultat za tri točke in je zasedla 57. mesto.
Najbolj je v regiji nazadovala Srbija, ki je izgubila dve točki in padla izven stoterice najboljših; tudi Bosna in Hercegovina je nazadovala za eno točko. Makedonija je prav tako kot Hrvaška izboljšala rezultat, in sicer za eno točko, s čimer je ostala v družbi stotih najbolje uvrščenih držav. Slovenija ostaja najbolje uvrščena država regije Adria, zasedla je 41. mesto.
Praktično že ves čas , odkar obstaja indeks, na vrhu kraljujejo skandinavske države Danska, Finska in Švedska, tokrat pa sta se med top pet držav uvrstila še Nova Zelandija in Singapur. Med desetimi najbolje uvrščenimi državami po zaznavi korupcije so še evropske države Švedska, Švica, Nizozemska in Nemčija, deseto mesto pa si delita Irska in Luksemburg.
Indeks zaznave korupcije je najpogosteje uporabljena globalna lestvica korupcije na svetu. Rezultat vsake države je kombinacija vsaj treh podatkovnih virov iz 13 različnih raziskav in ocen o zaznavi korupcije v javnem sektorju. Podatke zbirajo različne ugledne institucije, vključno s Svetovno banko in Svetovnim gospodarskim forumom. Rezultati so predstavljeni na lestvici od nič do sto, pri čemer rezultat nič pomeni ekstremno visoko korupcijo v državi, rezultat sto pa državo z zelo malo korupcije.
Ugotovitve za Slovenijo zaskrbljujoče
"Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so zelo zaskrbljujoče in v Transparency International Slovenia menimo, da se bo, če vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval," je opozorila predsednica slovenske veje organizacije Neža Grasselli. Že v letu 2021 je Slovenija doživela izrazit padec na lestvici držav, pred tem pa je več let stagnirala.
Rekordno nizka ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije kaže na to, da je čas za spremembe, preiti je treba od besed k dejanjem, so poročilo komentirali v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Ob tem poudarjajo, da je treba prevetriti zakonodajo in določiti sankcije za kršitelje.
Predsednik komisije Robert Šumi je poudaril, da komisija ne zmore preprečevati korupcije popolnoma sama, zato je nujno, da vsi "dosledno izvajamo svoje pristojnosti in skupaj sodelujemo, da trend obrnemo navzgor".
