Premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern, ki je s svojim empatičnim vodstvenim slogom postala priljubljena po celem svetu, je danes nepričakovano napovedala odstop s položaja ravno v začetku volilnega leta, saj za iskanje tretjega mandata nima več navdiha in energije.
"Dala sem vse od sebe, da sem bila predsednica vlade, vendar mi je to tudi veliko vzelo," je dejala na srečanju laburistične stranke. "Tega dela ne bi smeli opravljati, če nimate polnega rezervoarja in nekaj rezerve za tiste nenačrtovane in nepričakovane izzive, ki se neizogibno pojavijo."
Ardern je leta 2017 pri 37 letih postala najmlajša državna voditeljica, občudovanje svetovne javnosti pa je pridobila s svojim odzivom na strelski pohod v mestu Christchurch in upravljanjem pandemije koronavirusa, vsaj v začetku krize. Po covidu-19 in nastopu inflacije se je javno mnenje v Novi Zelandijo obrnilo, laburisti pa pred parlamentarnimi volitvami oktobra v anketah zaostajajo za opozicijsko nacionalno stranko.
Njen slog vodenja mnogi komentatorji razločujejo od agresivnejšega in glasnejšega pristopa nekaterih moških kolegov, predvsem tistih, ki volivce nagovarjajo s populistično retoriko. Med mlade ženske voditeljice, ki predstavljajo protiutež temu trendu, pogosto prištevajo tudi finsko premierko Sanno Marin in dansko premierko Mette Frederiksen.
Po terorističnem napadu na dve mošeji v Christchurchu, v katerem je desničarski ekstremist umoril 51 ljudi in napad prenašal v živo prek družbenih omrežij, je Ardern brž prepovedala prodajo polavtomatskih pušk in uvedla program odkupa obstoječega orožja. Odobravanje mednarodne javnosti je požela tudi s sočutjem, ki ga je pokazala ob srečanju s predstavniki muslimanske skupnosti na Novi Zelandiji.
Svet je pozdravil začetni odziv Nove Zelandije na pandemijo, saj je Ardern brez obotavljanja zaprla meje in uvedla eno najstrožjih zaprtij na svetu. Odločitev se je obrestovala, saj je država v prvih dveh letih pandemije zabeležila relativno malo smrti, Ardern pa je na volitvah leta 2020 osvojila večino.
Kljub sprva uspešnemu odzivu na virus je prihajalo do napak v zagotavljanju zadostnih kapacitet za karanteno in v kampanji cepljenja. Najbolj razočarani so bili Novozelandci, ki se zaradi pomanjkanja prostorov za izolacijo niso mogli vrniti v državo. Kot drugod je tudi v Novi Zelandiji pandemija zaostrila družbene delitve, ki so vrh dosegle v tri tedne trajajočih protestih v Wellingtonu in nasilnih spopadih s policijo.
Leta 2017 je Ardern zmagala na volitvah z obljubo, da bo naslovila rastočo neenakost. A že v prvem mandatu je opustila načrte o povečanju davka na kapitalske dobičke, medtem ko načrtovana gradnja več deset tisoč socialnih stanovanj ni dosegla ambicioznega cilja. Njen drugi mandat je zaznamoval covid-19, kar je druge cilje postavilo na stranski tir.
Odločitev premierke kaže, da so voditeljice še vedno razpete med političnimi ambicijami in zasebnimi življenji. Leta 2018 je Ardern postala prva premierka po pokojni Benazir Bhutto iz Pakistana, ki je rodila otroka v času mandata, pa tudi prva svetovna voditeljica, ki je svojega otroka pripeljala na srečanje Generalne skupščine Združenih narodov.
Ardern je dejala, da bo odstopila najkasneje 7. februarja, do volitev v oktobru pa bo opravljala funkcijo poslanke. Na volitvah ne bo kandidirala, je dejala.
S pomočjo Ainsley Thomson/Bloomberg.