.webp){kind=icon}
Prihodki ruske države od prodaje nafte so pod dodatnim pritiskom, saj je povprečna cena surove nafte, ki jo vlada uporablja za izračun svojih davkov, upadla na najnižjo vrednost v več kot dveh letih, poroča Bloomberg. Država je imela decembra rekorden proračunski primanjkljaj, saj je veliko denarja porabila za invazijo na Ukrajino, medtem ko je cena nafte in plina – največjega vira državnih prihodkov – upadla. Izvozna cena ruske surove nafte se je leta 2022 zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva in mednarodnih sankcij zaradi vojne v Ukrajini skoraj prepolovila.
Od sredine decembra do sredine januarja se je s surovo nafto urals trgovalo pri 46,82 dolarja za sod, kažejo podatki ministrstva za finance. To je najnižja raven v obdobju spremljanja podatkov – od sredine oktobra do sredine novembra 2020 na vrhuncu pandemije koronavirusa. Ceno uporabljajo za izračun različnih davkov na rusko naftno industrijo za naslednji mesec, vključno z izvoznimi dajatvami za surovo nafto in naftne derivate.
Z uvedbo sankcij, prepovedjo uvoza in cenovno kapico na rusko nafto, ki jo dobavljajo po morju, želijo zahodne države zmanjšati dotok petrodolarjev v Kremelj. Zmanjševanje ruskih zalog nafte in rastoča proizvodnja nakazujeta, da pristop vsaj delno deluje.
Kremlju je uspelo nekoliko omiliti negativni fiskalni učinek nižjih cen nafte urals. Ministrstvo za finance proizvajalce surove nafte obdavči na podlagi cene, ki vključuje stroške prevoza in zavarovanja, kar pomeni, da je višja od cene, ki jo dejansko prejmejo izvozniki. Cena nafte urals brez takšnih stroškov, ki je postala nov tržni standard za rusko nafto, je po podatkih Argus Media v zadnjih tednih padla na okoli 40 dolarjev za sod.
Ruski proračunski primanjkljaj je letos predviden v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je približno na ravni leta 2022. Ta ocena predvideva ceno nafte pri 70 dolarjih za sod. Če bo ruska surova nafta ostala blizu sedanjih ravni, bodo prihodki zaostajali za vladnim ciljem za približno 2,4 bilijona rubljev, kar ustreza približno 1,6 odstotka BDP, pravi Alexander Isakov, ekonomist pri Bloomberg Economics.
