Ena izmed glavnih nalog nove vlade bo brez dvoma zagotavljanje stabilnih in vzdržnih javnih financ. Naloga pa ne bo lahka. Ohlajanje gospodarstva bi lahko ogrozilo proračun na prihodkovni strani, proticiklično investiranje in reševanje demografskih izzivov pa na odhodkovni strani. Ob visokem strukturnem primanjkljaju so slovenske javne finance izpostavljene tudi novim makroekonomskim šokom.
Za njihovo srednjeročno stabilnost je ključno, da rast tekoče porabe ne preseže rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala, opozarjajo v Fiskalnem svetu, kjer so pripravili oceno javnofinančnih učinkov ukrepov, zapisanih v koalicijski pogodbi nove vlade. Pri tem dodajajo, da je le desetina ukrepov konkretno finančno ovrednotenih, kar otežuje pripravo natančne ocene javnofinančnih učinkov.
Ključna usmeritev koalicijske pogodbe je povečanje vloge države preko višjih davkov in koriščenja evropskih sredstev, rast izdatkov pa bo najverjetneje višja od rasti prihodkov. Fiskalni svet ugotavlja tudi, da so načrtovane investicije v koalicijski pogodbi na zgodovinski visoki ravni, pričakujejo pa tudi, da bo vlada zaprosila za podaljšanje izjemnih okoliščin tudi za leto 2023, s čimer bi se izognila upoštevanju fiskalnega pravila.
Preberi še
Koalicijska pogodba: razvoj v smeri zelenega preboja in pravičnosti
Koalicijska pogodba levo-sredinskega trojčka GS, SD in Levice naravnana razvojno za naslednja dva mandata.
16.05.2022
Izvoljena 15. slovenska vlada
Državni zbor je izvolil novo slovensko vlado. MInistrska ekipa z Robertom Golobom na čelu je prejela 53 glasov za in 28 proti.
01.06.2022
"Ob trenutnih in napovedanih makroekonomskih gibanjih ter tveganjih mora ekonomska politika pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast brez poglabljanja neravnovesij in omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje," je v svoji oceni zapisal Fiskalni svet. "Ukrepi pri tem ne bi smeli ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je še toliko pomembneje zaradi pričakovanega postopnega zaostrovanja denarne politike in s tem tudi višjih stroškov financiranja dolga."
V nadaljevanju predstavljamo povzetek ocene ukrepov iz koalicijske pogodbe, katerih učinki so merljivi in bodo imeli znatnejši vpliv na slovenske javne finance. Gre za ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani, ki jih je ocenjeval Fiskalni svet.
Višji davki za višje prihodke
Po oceni Fiskalnega sveta bi lahko skupno povečanje prihodkov na podlagi ukrepov iz koalicijske pogodbe, do leta 2026 znašalo okoli dva odstotka BDP.
Največji dodatni vir prihodkov v tem mandatu glede na trenutno veljavno zakonodajo predstavljajo razveljavitev novele Zakona o dohodnini, povečana davčna obremenitev premoženja in povečanje efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb.
Koalicijska pogodba na več mestih omenja uvajanje (progresivnih) davkov na premoženje z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države ter lokalnih skupnosti. Slovenija je sicer med državami EU z najnižjim deležem davkov iz premoženja. Delež davkov na premoženje v povprečju članic OECD iz EU znaša 1,6, v Sloveniji pa zgolj 0,6 odstotka BDP.
Nova vlada želi tudi izenačiti stopnje obdavčitve različnih skupin gospodarskih subjektov s povečanjem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov.
Ostali dodatni prihodki bi lahko izhajali iz spremenjene politike upravljanja državnega premoženja in različnih okoljskih davkov, vendar javnofinančnih učinkov teh ukrepov ni mogoče ovrednotiti, so zapisal v Fiskalnem svetu.
Več za socialno državo in investiranje v zeleni prehod
Po oceni Fiskalnega sveta bi lahko ukrepi na strani izdatkov, ki jih je mogoče ovrednotiti, skupaj v letu 2026 predstavljali najmanj 5 odstotkov BDP. Potencialno tveganje za dodatno povečanje izdatkov je glede na večje število ukrepov na odhodkovni strani v primerjavi s prihodki izdatno večje.
Zdravstvo
Urejanje razmer na področju zdravstva predstavlja največje potencialno povečanje javnofinančnih izdatkov. Koalicijska pogodba navaja namero postopnega povečanja izdatkov za zdravstvo na 12 odstotkov BDP do leta 2030. Javni izdatki za zdravje so v letu 2019, pred epidemiološko krizo, v Sloveniji znašali 6,7 odstotkov BDP, kar je 0,3 odstotne točke manj kot znaša povprečje EU.
Javnofinančno tveganje bi lahko predstavljalo tudi povečanje plač javnih uslužbencev, predvsem v zdravstvu. Za plače zdravstvenih delavcev sicer namenimo 2,3 odstotka BDP.
Pokojnine
Spremembe se obetajo tudi na področju pokojnin. Učinek na javne finance bi lahko bi visok, ampak se ga na tej točki še ne da natančno izmeriti. Približno je mogoče oceniti zgolj učinek zvišanja najnižje zagotovljene pokojnine, ki naj bi se v letu 2023 dvignila na 700 evrov. Ta ukrep bi maso pokojnin v letu 2023 povečal za okoli 0,3 odstotke BDP.
Zeleni prehod
Področje zelenega prehoda bi lahko prispevala k najpomembnejšemu povečanju javnofinančnih izdatkov. Med ukrepi s tega področja bi lahko na javne finance še posebej vplivali pospeševanje investicij v obnovljive vire energije, spodbujanje menjave ogrevalnih naprav ter uporabe alternativnih goriv v prometu, brezplačne vozovnice za javni promet, pa tudi pospešitev vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje in po potrebi regulacija cen energentov.
V tem sklopu koalicijska pogodba navaja tudi bistveno pospešitev investicij v železniško infrastrukturo, a natančnejši ukrepi oziroma ocene javnofinančnih učinkov niso predstavljeni.
Bloomberg
Morebitni nadaljnji strošek regulacije cen energentov in pogonskih goriv je v veliki meri odvisen od trajanja energetske krize in od definiranja ukrepov oziroma vključenosti posameznih skupin prebivalstva.
Vzgoja in izobraževanje
Med najpomembnejšimi predvidenimi novimi izdatki na tem področju so zagotovitev brezplačne šolske prehrane vsem učencem in dijakom ter tudi javno financiranje zadnjega leta vrtca oziroma uvedba brezplačnega vrtca za vse.
Po oceni Fiskalnega sveta bi zagotovitev brezplačne šolske prehrane vsem učencem in dijakom ob upoštevanju trenutnega obsega regresiranja lahko znašala približno 0,2 odstotka BDP. Grobi izračuni kažejo tudi, da bi lahko stroški javnega financiranja zadnjega leta vrtca znašali okoli 0,1 odstotka BDP, medtem ko bi uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke pomenila okoli 0,9 odstotka BDP.
Stanovanjska politika
Koalicijska pogodba navaja več različnih projektov na področju gradnje in obnove stanovanjskih objektov. Med njimi so krepitev delovanja Stanovanjskega sklada RS in zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030, gradnja javnih študentskih domov, celovita prenova stanovanjskega fonda in obnove starejših hiš na podeželju.
Strošek izgradnje takšnega obsega stanovanj (20 tisoč do 2030) pa bi lahko po oceni Fiskalnega sveta znašal med 0,3 in 0,5 odstotka BDP na leto.
Kaj bo s fiskalnim pravilom?
Med predvidenimi usmeritvami koalicijske pogodbe je izpostavljena predvidena sprememba fiskalnega pravila oziroma njegova prilagoditev uresničevanju razvojne politike. To naj bi se zgodilo z izvzetjem investicij iz ocen izpolnjevanja fiskalnih pravil oziroma iz izračuna strukturnega primanjkljaja. Fiskalni svet sicer pričakuje, da bo vlada zaprosila za podaljšanje izjemnih okoliščin za neupoštevanje fiskalnega pravila tudi za leto 2023.
Ob naštetem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se trenutno v procesu spreminjanja nahaja sistem ekonomskega upravljanja na ravni EU. V okviru tega bi lahko prišlo do nekaterih prilagoditev evropskih fiskalnih pravil, preuranjeno spreminjanje domačega fiskalnega pravila v smeri njegovega rahljanja pa bi zato lahko trčilo ob nezaupanje udeležencev na finančnih trgih glede zavedanja in zaveze k ohranjanju vzdržnih javnih financ. To bi lahko posledično podražilo financiranje države in tudi zasebnega sektorja, še dodajajo v Fiskalnem svetu.
.webp){kind=icon}
