Na vladni mizi je zakonski predlog ministrstva za delo, ki uvaja strožje standarde pri vodenju evidenc o delovnem času zaposlenih. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so spremembam na področju evidentiranja načeloma naklonjeni, nekateri konkretni ukrepi pa se jim zdijo nesmiselni. Med njimi sta dodatna obveza hrambe evidence in mesečno obveščanje zaposlenih o podatkih v evidenci.
Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca, prinaša kar nekaj dodatnih obveznosti delodajalcem glede evidentiranja izrabe delovnega časa za posameznega delavca. Po novem bi morali med drugim beležiti čas prihoda delavca na delo in čas odhoda z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, opravljene ure v posebnih pogojih dela in v neenakomerno ali začasno prerazporejenem delovnem času. Vodenje evidence bi bilo obvezno za kršitelje delovnopravne zakonodaje in podjetja, v katerih bi to zahtevali delavci. Zakon bi lahko bil potrjen v državnem zboru na začetku prihodnjega leta.
Kljub dodatnim administrativnim bremenom, ki bi jih nova ureditev prinesla delodajalcem, so v GZS predlogu naklonjeni, čeprav ga ne podpirajo v celoti. "Nekatere predlagane spremembe, s katerimi se odpravlja neusklajenost zakonodaje, ocenjujemo celo kot nujne," so zapisali v stališču do predloga. Ob tem poudarjajo, da so veseli, da predlog ne vsebuje več določbe, ki bo vse delodajalce zavezala k elektronskemu vodenju evidence. "Izbira načina vodenja evidence mora biti v celoti prepuščena odločitvi konkretnega delodajalca," menijo. Pozdravljajo pa obvezno vodenje elektronske evidence za kršitelje delovnopravne zakonodaje.
Preberi še
Vlada bo odločala o strožjih evidencah o izrabi delovnega časa
V primeru potrditve bo treba beležiti čas prihoda delavca na delovno mesto in odhoda z njega.
20.12.2022
Načrti vlade v 2023: Davčna reforma in reševanje kadrovskih stisk
Prioritete vlade tudi stanovanjska politika, pokojninska reforma in ureditev zdravstva
21.12.2022
Po drugi strani jih moti, da je med kazenskimi določbami predvidena enako visoka globa tudi za primer, ko delodajalec v evidencah pomotoma navede nepravilne ali nepopolne podatke – kar se bo ob zapletenem sistemu lahko hitro zgodilo, menijo v GZS. "Delodajalske organizacije seveda nikakor ne zagovarjamo zlorab, toda dejstvo je, da se mora kršitev, ki jo delodajalec stori zaradi nehotenega spregleda kakšne zakonske obveznosti, drugače obravnavati od kršitve, ki jo delodajalec povzroči namenoma."
Zadržani so tudi do dodatne obveze hrambe evidence o izrabi delovnega časa in dokumentacije, na podlagi katere se v to evidenco vpisujejo podatki, na kraju opravljanja dela. "Prav tako se nam zdi nesprejemljiva predlagana ureditev, na podlagi katere bo moral delodajalec delavca enkrat mesečno pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. To se nam zdi v dobi digitalizacije nepotrebna dodatna administrativna obremenitev delodajalca," so zapisali predstavniki gospodarstva. "Menimo, da popolnoma zadošča obveznost delodajalca, da delavcu omogoči vpogled v evidenco in izpis iz nje."