V vladno obravnavo je romal zakonodajni predlog, ki podjetjem nalaga podrobnejše vodenje evidence o izrabi delovnega časa zaposlenih. Ministrstvo za delo, ki je predlagatelj sprememb, navaja, da želijo urediti delovne pogoje in inšpektoratu za delo olajšati nadzor, ob tem pa delodajalcem uzakonjajo novo administrativno breme.
Po predlogu novele zakona bodo morala podrobno evidenco o delovnem času zaposlenih voditi vsa podjetja, ne bo pa obvezno elektronsko vodenje. To bo obvezno zgolj za obsojene kršitelje delovnopravne zakonodaje in tiste delodajalce, ki jim bodo tak predlog dali delavci – prek sindikata pri delodajalcu, sveta delavcev ali delavskega zaupnika. Delodajalec bo moral enkrat mesečno delavca obvestiti o podatkih iz evidence in mu nasploh omogočiti vpogled v evidence, kar naj bi po mnenju predlagateljev izboljšalo verodostojnost podatkov. "Štempljanje" delavcev naj ne bi bilo obvezno, bo pa obvezno beleženje časa prihoda in odhoda delavca.
"Predlog zakona bo povzročil administrativne posledice za delodajalce, ki nimajo elektronskega beleženja delovnega časa," so zapisali predlagatelji zakona. "Dodatni administrativni in finančni stroški pa bodo nastali tudi tistim, ki že imajo vpeljane elektronske sisteme, ker jih bo treba dodatno nadgraditi, hkrati pa bo treba zagotoviti mesečni izpis izrabe delovnega časa za vse delavce."
Spreminja se tudi rok za posredovanje podatkov Zavodu za zdrvastveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog določa, da je treba podatke iz evidence o zaposlenih delavcih posredovati ZZZS z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Evidence bo po predlogu zakona treba voditi tudi za zunanje sodelavce.
Globe za kršitelje predpisov so predvidene do višine 20 tisoč evrov. Po novem bi lahko bile oglobljene tudi odgovorne osebe, ne samo podjetja. Najvišja kazen za fizične osebe znaša dva tisoč evrov.
Zakaj takšne spremembe?
Cilja predlagateljev sta boljša informiranost delavcev glede izrabe delovnega časa ter spoštovanje določb o delovnem času in zagotavljanju odmorov in počitkov. Zakon naj bi tudi olajšal delo inšpektorjev, ki v podjetjih preverjajo spoštovanje določb o delovnem času ter počitkih in odmorih delavcev.
Pri pripravi predloga zakona zunanji strokovnjaki niso sodelovali, avgusta pa so predlagatelji zbirali pripombe javnosti prek portala e-demokracija. Vsebina novele zakona prav tako ni bila predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. Predlagatelji sicer navajajo, da naj bi podobno ureditev, ko jo novela predvideva, že imeli v Avstriji, Franciji, Italiji, Estoniji in na Nizozemskem.
Novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslavlja težave, ki so bile zaznane pri izvajanju zakona v praksi in v tem sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal inšpektorat za delo. Namen novele je učinkovitejši nadzor nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, navajajo predlagatelji.
Delovni inšpektorat že več let ugotavlja številne kršitve, ki so ugotovljene pogosteje od kršitev v zvezi z delovnim časom in zagotavljanjem počitka, kar pa nikakor ne odraža dejanskega stanja na področju spoštovanja določb v teh segmentih.
"Zaradi neustreznega vodenja evidenc, predvsem pa nekoliko pomanjkljive normativne ureditve, inšpektorat nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov težko ugotovi," so še zapisali predlagatelji z ministrstva za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec.
.webp){kind=icon}
