Potem ko je vlada sprejela 1,2 milijarde evrov težak sveženj za pomoč gospodarstvu in uredbo o zamejitvi cen električne energije, so predstavniki gospodarstva vnovič sporočili, da so nad vladnimi ukrepi razočarani. "Slovensko gospodarstvo ne potrebuje proračunskega denarja," so zapisali v skupni izjavi. "Potrebuje pa konkurenčne in primerljive pogoje, kot jih imajo podjetja v drugih državah."
Delodajalska združenja so na vlado naslovila pismo, v katerem jo pozivajo, da spremeni model pomoči gospodarstvu, ki se sooča z visokimi stroški energije. To je trenutno osnovna težava, ki je vladni ukrepi ne rešujejo. Po njihovem mnenju vladna uredba, ki določa najvišje cene električne energije, po katerih so ponudniki dolžni velikim poslovnim odjemalcem zagotoviti električno energijo za letu 2023, ne deluje. "Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah," opozarjajo združenja.
Ob odklanjanju javnofinančne pomoči pa so – ironično – zapisali tudi, da se ne strinjajo z ukrepom, po katerem bodo podjetja upravičena zgolj do enostavne pomoči, če "imajo zakupljeno električno energijo v letu 2023 po ceni, ki je nižja od 150 evrov na megavatno uro oziroma zakupljen zemeljski plin po ceni, ki je nižja od 79 evrov na megavatno uro". Spodnji koridor naj bi vlada vnesla v zakon brez posvetovanja s predstavniki gospodarstva, ki so po drugi strani želeli uvedbo zgornje meje koridorja, česar pa v zakonu ni.
Preberi še
Kaj prinaša zakon o pomoči gospodarstvu za leto 2023?
Vlada bo upravičenim podjetjem subvencionirala povišane stroške energije do višine 70 odstotkov porabe v letu 2021.
01.12.2022
Vlada dopolnila uredbo o omejitvi cen elektrike
Veliki poslovni odjemalci imajo do konca leta možnost, da po omejeni ceni zakupijo elektriko za naslednje leto.
06.12.2022
Fiskalni svet: Proračun nima več prostora za nove ukrepe krizne pomoči
Z novim paketom pomoči gospodarstvu rezervirana celotna proračunska rezerva za naslednje leto.
05.12.2022
Fiskalni svet z zadržki do predlogov proračunov za 2023 in 2024
Proračunski primanjkljaj zaradi interventnih ukrepov naslednje leto ponovno nad dovoljeno mejo fiskalnega pravila.
17.10.2022
Pol leta vlade: Energetska kriza in Golobov vpliv v Bruslju
Prva polovica leta nove vlade v znamenju energetske krize in visoke inflacije.
06.12.2022
Kritični so tudi do ukrepa čakanja na delo, saj pokriva zgolj 30 dni delavčevega čakanja na delo. "Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih
delavcev," grozijo. "Podjetja, ki bodo prisiljena v zmanjševanje ali ukinitev proizvodnje, bodo izgubila posle, ki se jih v tako kratkem času ne da nadomestiti, če sploh."
Fiskalni svet je sicer oktobra pozval vlado, naj bo pri javnofinančnih izdatkih za pomoč gospodarstvu preudarna in ciljno usmerjena, saj ima po njihovi oceni del gospodarstva dovolj manevrskega prostora za prevzem večjega dela bremena energetskega šoka.
Gospodarstveniki od vladajoče koalicije sedaj pričakujejo, da bo v postopku sprejemanja zakona v državnem zboru spremenila sporne člene in gospodarstvu zagotovila pomoč, kot si jo zasluži, "sicer bo napovedana milijardna pomoč gospodarstvu ostala le mrtva črka na papirju", so zapisali v skupni izjavi.
Pod izjavo so se podpisali Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS).