.webp){kind=icon}
Svet Evropske unije (EU), v katerem sedijo voditelji držav članic, je danes soglasno sprejel sklep o dodajanju kršitve omejevalnih ukrepov na seznam kaznivih dejanj. Evropska komisija ima sedaj nalogo, da na podlagi sklepa pripravi besedilo direktive, ki ga bo poleg Sveta EU moral potrditi še Evropski parlament.
Institucije EU so letos sprejele vrsto sankcij proti Rusiji, ki je februarja izvedla invazijo na Ukrajino, ki še vedno traja. Voditelji držav članic sedaj ugotavljajo, da si države različno tolmačijo, kaj pomeni kršenje sankcij in kakšne kazni so za kršitelje predvidene. Zato so v ponedeljek sprejeli sklep, ki bi kršitve in kazni jasno zapisal v Pogodbo o delovanju Evropske unije. Vključitev kršitve omejevalnih ukrepov na seznam kaznivih dejanj EU je prvi od dveh korakov za zagotovitev podobne stopnje izvrševanja sankcij po vsej EU in za odvračanje od poskusov izogibanja ukrepom EU ali njihovega kršenja.
"Izvajanje protiruskih sankcij zahteva skupno prizadevanje za uspeh," je odločitev komentiral Pavel Blažek, češki pravosodni minister. "Današnja odločitev je bistveno orodje za zagotovitev, da bodo vsi poskusi izogibanja tem ukrepom ustavljeni."
V skladu s 83. členom Pogodbe o delovanju EU lahko Evropski parlament in Svet EU določita minimalna pravila v zvezi z opredelitvijo kaznivih dejanj in sankcij na področjih posebej hudega kriminala s čezmejno razsežnostjo. Področja kriminala, ki so trenutno navedena v tem členu, so terorizem, trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje žensk in otrok, nedovoljena trgovina z drogami, nedovoljena trgovina z orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal.
Evropska komisija je 25. maja 2022 predstavila predlog sklepa o razširitvi seznama teh področij kriminala na kršitve omejevalnih ukrepov, ki jih je sprejela EU. Omejevalni ukrepi se konkretno nanašajo predvsem na protiruske sankcije, sprejete letos.
