Volivke in volivci bomo imeli v nedeljo novo priložnost za izvrševanje svoje demokratične pravice. Na zakonodajnih referendumih 27. novembra bomo lahko glasovali o treh zakonih – Zakonu o vladi, Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTV) in Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Novele zakonov bodo zavrnjene, če bo proti njihovi uveljavitvi glasovalo vsaj 340 tisoč volivk in volivcev ter hkrati več, kot jih bo glasovalo za. Katere spremembe prinašajo omenjeni zakoni v primeru uveljavitve?
Zakon o vladi
Tako kot vsaka vlada si je tudi vlada Roberta Goloba omislila svojo organizacijsko strukturo. V noveli zakona o vladi so predvideli 20 namesto dosedanjih 17 resorjev. Nekaterim ministrstvom se obetajo preimenovanja in spremembe pristojnosti.
Koalicija spremembe upravičuje z arbitrarno določeno potrebo po novi strukturi ministrstev in razdelitvi pristojnosti med njimi, medtem ko je glavni argument opozicije proti zakonu, da vlada povečuje birokratski aparat in s tem strošek za državni proračun.
Nekatere okoljevarstvene organizacije so pred dnevi izrazile nasprotovanje zakonu, češ da potrebe naravnega okolja in njegovega varovanja podreja energetskim interesom. Vlada odgovarja, da sprememba zagotavlja bolj usklajeno in ciljno usmerjeno delovanje v smeri zelenega prehoda.
Zakon o Radioteleviziji Slovenija
Vlada in državni zbor sta poleti potrdila spremembe zakona o RTV. Koalicija trdi, da želi s spremembami zakona preprečiti vpliv politike na delovanje in kadrovanje v največjem kulturnem zavodu v državi. Opozicija zakonu nasprotuje, češ da je njegov namen politični prevzem institucije, v kateri so vodilna mesta v zadnjem času prevzeli kadri blizu Slovenske demokratske stranke (SDS). Spremembe zakona sicer spreminjajo organizacijsko strukturo RTV.
Kako je bilo do sedaj?
Glavni organ RTV je po trenutni ureditvi programski svet. Ta šteje 29 članov, od tega jih 21 imenuje državni zbor – pet članov na predlog političnih strank ter 16 na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija. Po enega člana imenujeta italijanska in madžarska narodna skupnost, enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti, tri člane pa izmed sebe izvolijo zaposleni na RTV Slovenija na neposrednih volitvah, tako da so zastopane informativna dejavnost, kulturno-umetniška dejavnost in tehnika.
Programski svet na podlagi javnega razpisa imenuje generalnega direktorja RTV. Slednji imenuje direktorja radia in direktorja televizije, in sicer na osnovi javnega razpisa in po pridobitvi predhodnega soglasja programskega sveta. Generalni direktor imenuje in razrešuje tudi odgovorne urednike programov, in sicer na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise.
STA
Nad delom RTV bdi nadzorni svet, ki šteje 11 članov. Državni zbor imenuje pet članov, pri čemer mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru. Štiri člane imenuje vlada, zaposleni na RTV pa na neposrednih volitvah izmed sebe izvolijo dva člana.
Kaj se spreminja?
Namesto programskega sveta in nadzornega sveta želi koalicija uvesti svet RTV. Ta bi štel 17 članov: Šest bi jih imenovali zaposleni na RTV, 11 članov pa bi imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalni svet invalidskih organizacij in Varuh človekovih pravic Republike Slovenije.
Novela zakona uvaja tudi finančni odbor kot posvetovalno telo brez pristojnosti. Finančni odbor bi sestavljalo pet strokovnjakov z vsaj desetimi leti delovnih izkušenj s finančnega področja. Enega strokovnjaka bi imenovalo ministrstvo za finance, enega ministrstvo za kulturo, enega zaposleni ter dva strokovni združenji: Združenje nadzornikov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Spreminja se tudi vodenje RTV Slovenija, saj bi skladno z novelo zakona dosedanjo funkcijo generalnega direktorja nadomestila štiričlanska uprava, v kateri bi bil tudi delavski direktor. Novela zaposlenim prav tako daje večjo moč pri imenovanju odgovornih urednikov.
Z uveljavitvijo zakona bi bili vsi, ki zasedajo "stare" funkcije, razrešeni in bi opravljali delo vršilcev dolžnosti do imenovanja novih.
Zakon o dolgotrajni oskrbi
Sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi sta sprejeli vlada Janeza Janše in tedanja parlamentarna koalicija. Sedanja oblast pa se je odločila z novelo zakona prestaviti njegovo uveljavitev s 1. januarja 2023 na 1. januar 2024.
V Sloveniji pred uveljavitvijo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet decembra 2021, nismo imeli enotne definicije dolgotrajne oskrbe, prav tako področje ni bilo sistemsko urejeno oziroma se je urejalo v različnih predpisih. Prejšnja vlada je uspela sistemsko urediti področje, trenutna koalicija pa ima pomisleke, zato so se odločili zamakniti uveljavitev zakona.
STA
"Zakon o dolgotrajni oskrbi sicer vzpostavlja sistem dolgotrajne oskrbe kot nov steber socialne varnosti, vendar pa je v praksi neizvedljiv v časovnih okvirih, ki so si jih zastavili pripravljalci zakona, torej prejšnja vlada," piše na spletni strani vlade. "Zakon o dolgotrajni oskrbi ne le, da pomanjkljivo ureja nekatera področja, ampak tudi ne predvideva dolgoročnega javnega financiranja dolgotrajne oskrbe."
Med najbolj perečimi vprašanji naj bi bila po mnenju vlade "vprašanja kadrov in oteženih pogojev njihovega zaposlovanja, vprašanje nabora storitev, ki ne zagotavlja varne in kakovostne oskrbe uporabnikov, vprašanje cene, saj zakon ne predvideva kritja realnih stroškov izvajalca, in pomanjkljive pravne podlage, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko izvajal naložene naloge".
Pobudniki referenduma, člani stranke SDS, pa pravijo, da so proti spremembam zakona, "ker ukinja rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase".
Proti uveljavitvi novele zakona so tudi v stranki Nova Slovenija (NSi). "Sedanja oblast se posledic, ki jih prinaša zamik izvajanja tega zakona, ne zaveda," so zapisali na svoji spletni strani.
"Izvedbi tega zakona so bila namenjena znatna sredstva, ki smo jih nameravali v dogovoru z Evropsko komisijo počrpati," dodaja nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst NSi Janez Cigler Kralj. "Kar nameravata sedanja vlada in minister Luka Mesec, ogroža njihovo črpanje."
.webp){kind=icon}
