Proračuna za prihodnji dve leti potrjena, primanjkljaj v 2023 rekorden

Državni zbor je po pričakovanjih potrdil proračunska dokumenta za leti 2023 in 2024. Proračun za naslednje leto napoveduje rekordno porabo in proračunski primanjkljaj v obdobju gospodarskega ohlajanja.

Proračun države odraža negotovo situacijo, v kateri se je zaradi makroekonomskih šokov znašel ves svet. Pandemije covida-19 še ni čisto konec, Evropa se nahaja v primežu energetske krize in visoke inflacije, ohlaja se evropsko gospodarstvo, ki bo verjetno zdrsnilo v recesijo. Omilitev energetske draginje in financiranje zelenega prehoda zahtevata visoke javnofinančne izdatke, zato so v proračunih namenjena rekordna sredstva za investicije in izdatna sredstva za državno pomoč gospodinjstvom in podjetjem.

Ohlapna fiskalna politika ustvarja dodaten inflacijski pritisk, opozarja vedno več akterjev, od fiskalnega sveta do Evropske centralne banke (ECB), kar otežuje delo centralne banke, da bi znižala rekordno inflacijo, ki negativno vpliva tudi na gospodarsko rast.

Višina prihodkov državnega proračuna je v letu 2023 ocenjena na 13,38 milijarde evrov, višina odhodkov pa na 16,69 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo v naslednjem letu rekorden – znašal bo 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je več, kot dovoljuje fiskalno pravilo. Zaradi izjemnih okoliščin je slednje sicer še vedno zamrznjeno.

Višina investicij in investicijskih transferjev je za prihodnje leto ocenjena na 2,4 milijarde evrov, kar je največ do sedaj. Leta 2024 naj bi državni proračun ustvaril 13,79 milijarde evrov prihodkov, državna poraba pa bo znašala 15,51 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se takrat spustil pod tri odstotke BDP, višina investicij pa je ocenjena na 1,8 milijarde evrov.

Za pokrivanje vseh izdatkov se bo morala država v naslednjem letu zadolžiti vsaj za štiri milijarde evrov, ocenjujejo na ministrstvu za finance. Nominalni dolg se bo tako povišal za skoraj deset odstotkov, na 45 milijard evrov. Ob napovedih gibanja slovenskega BDP, ki naj bi naslednje leto rasel minimalno – če sploh –, se bo povečal tudi relativni dolg Slovenije glede na BDP. Konec leta 2021 je znašal 74,5 odstotka BDP, kar je nekoliko pod povprečjem evrskega območja. Bonitetna agencija Fitch je sicer na začetku meseca novembra potrdila bonitetno oceno Slovenije, in sicer A s stabilnimi obeti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar