.webp){kind=icon}
Evropska komisija je spremenila napovedi gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Po najnovejši projekciji v letošnjem letu pričakujejo višjo rast. Prej napovedano rast v letu 2022 pri 5,4 odstotka so zvišali na 6,2 odstotka. V letu 2023 pa naj bi bila rast po novi oceni nižja. Z enega so jo znižali na 0,8 odstotka. Napoved Bruslja za prihodnje leto je malo nižja od srednje projekcije Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kjer so razpon določili od nič do 2,5 odstotka realne rasti z osrednjo oceno 1,1 odstotka.
Projekcije GZS in Evropske komisije so precej bolj optimistične od ekipe analitikov Bloomberg Adria, ki so napovedali krčenje BDP za 1,3 odstotka. V letu 2024 v Bruslju pričakujejo 1,7-odstotno rast slovenskega BDP.
Evropska komisija je popravila tudi napoved gospodarske rasti za celotno Evropsko unijo (EU). V letu 2022 jo je zvišala z 2,7 na 3,3 odstotka. V evroobmočju je napoved zvišala z 2,6 na 3,2 odstotka. Za prihodnje leto so v Bruslju napovedi občutno znižali, in sicer na 0,3 odstotka. V letu 2023 naj bi se BDP skrčil v Nemčiji (za 0,6 odstotka), Latviji (za 0,3 odstotka) in na Švedskem (za 0,6 odstotka). Slovenija bo po projekcijah letos ter v letih 2023 in 2024 dosegla višje rasti BDP od povprečja EU.
EU je med najbolj izpostavljenimi gospodarstvi
Vojna v Ukrajini ima – ob trpljenju in uničenju – težke gospodarske posledice. Močna rast cen energije, hrane in drugih surovin pritiska na svetovno gospodarstvo, ki se še vedno spopada z gospodarskimi posledicami pandemije. EU je med najbolj izpostavljenimi gospodarstvi zaradi geografske bližine vojne in velike odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. ''Realna rast BDP je v prvi polovici leta presegla pričakovanja. Po omilitvi zajezitvenih ukrepov so potrošniki ponovno začeli potovati in obiskovati restavracije, hotele in uporabljati druge storitve, ki zahtevajo stike, kar je povzročilo močno rast trošenja,'' pišejo v Evropski komisiji.
Rast, čeprav upočasnjena, se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Medtem ko se šok zaradi pogojev trgovanja širi po gospodarstvu, je erozija kupne moči gospodinjstev močno spremenila razpoloženje in obnašanje potrošnikov. Zaradi visokih proizvodnih stroškov, ozkih grl v dobavnih verigah, zaostrenih pogojev financiranja in povečane negotovosti je zaupanje upadlo tudi v poslovnem sektorju.
EU pozimi v tehnično recesijo
Krčenje gospodarske aktivnosti naj bi se nadaljevalo tudi v prvem četrtletju prihodnjega leta. EU in evrsko območje ter večina držav članic naj bi to zimo zdrsnili v tehnično recesijo, napovedujeo. Rast naj bi se vrnila spomladi, ko bo inflacija postopoma popuščala. Inflacija v EU bo letos zrasla na 9,3 odstotka, v evroobmočju pa na 8,5 odstotka. Evropska komisija pričakuje, da se bo inflacija v letu 2023 znižala na še vedno visokih sedem odstotkov. Kljub dejavnikom, ki še vedno zavirajo povpraševanje, bo gospodarstvo EU zabeležilo le šibko rast. Za celotno leto 2023 napoved predvideva realno rast BDP v EU in euroobmočju pri 0,3 odstotka.
Po upadu javnofinančnega primanjkljaja na 4,6 odstotka BDP leta 2021 naj bi se ta v EU leta 2022 zmanjšal za več kot odstotno točko. Zaradi slabše gospodarske aktivnosti in morebitnih novih ukrepov vlad za ublažitev vpliva visokih cen energije naj bi se skupni javnofinančni primanjkljaj EU leta 2023 znova povečal, vendar le za okoli 0,2 odstotne točke, na 3,6 odstotka BDP. Blago predvideno povečanje temelji na predpostavki, da bo večina energetskih ukrepov potekla zgodaj leta 2023 – kljub povišanim ravnem cen energije.
