.webp){kind=icon}
Evropsko gospodarstvo je letos zaradi visokih življenjskih stroškov, šibkejšega povpraševanja na zunanjih trgih ter zaostrovanja denarne politike izgubilo zagon. Evropska komisija je v jesenski napovedi znižala rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije (EU) glede na polletno projekcijo. Ocenjuje, da je inflacija v evrskem območju oktobra upadla na najnižjo raven v zadnjih dveh letih in naj bi se še naprej zniževala. Kaj napoveduje za slovensko gospodarstvo?
V 2023 1,3-odsotna rast BDP
Po upočasnitvi stopnje rasti v 2022 na 2,5 odstotka se bo slovensko gospodarstvo v 2023 še dodatno upočasnilo na 1,3 odstotka, pričakujejo v Evropski komisiji. To je 0,1 odstotne točke več kot v prehodni napovedi. V prihodnjem letu napovedujejo, da se bo inflacija znižala na 3,9 odstotka, z nižjo inflacijo ter krepkimi investicijami pa naj bi se okrepila rast. Javnofinančni primanjkljaj bo vrh dosegel letos pri 3,7 odstotka BDP. To pripisujejo šibkejši rasti ter enkratnim izdatkom za obnovo po poletnih poplavah ter ukrepom za ublažitev posledic visokih cen energije. Primanjkljaj se bo po napovedi leta 2024 zmanjšal na 3,3 odstotka in leta 2025 na 2,9 odstotka.
Slovenski BDP je v prvi polovici leta, po popravku lanske rasti Statističnega urada, zrasel za 1,3 odstotka. Zasebna potrošnja je ostala precej šibka, med tem ko je dejavnost pri investicijah precej bolj živahna. To poganja predvsem panoga gradbeništva. Izvoz se je nekoliko povečal, uvoz pa močno zmanjšal, to pripisujejo manjšem povpraševanju in razbremenitvi zalog. Evropska komisija še omenja avgustovske poplave in ocenjeno škodo pri petih odstotkih BDP. Pričakujejo, da bodo posledice poplav povzročile rahlo krčenje izvoza v tretjem četrtletju.
V prihodnjih letih se bo rast pospešila
Pišejo še, da je bil neposredni vpliv poplav na proizvodnjo in zagotavljanje storitev omejen. Po drugi strani pa bodo popravila in rekonstrukcijska dela podpirala domače povpraševanje v naslednjih četrtletjih. Rast naj bi tako letos dosegla 1,3 odstotka. V prihodnjem letu pa naj bi se BDP znova povečal za dva odstotka in leta 2025 2,7 odstotka. Zaradi rasti zasebne potrošnje in rasti plač, naj bi se zasebna potrošnja po prekinitvi v 2023 ponovno začela rasti.
Ker naj bi se okrepilo tudi zunanje povpraševanje, pričakujejo rast izvoza. Ker bo uvoz rasel s podobno hitrostjo, bo prispevek neto izvoza ostal nizek. V zunanji trgovini bomo znova zabeležili presežek. Predvideva še, da bo rast naložb ostala visoka zaradi gradbeništva, leta 2025 pa tudi zaradi večje rasti naložb v stroje in opremo, s katerimi bodo zagotovili povečanje produktivnosti.
Na trgu dela primanjkuje delavcev
Pomanjkanje delavcev ostaja najpomembnejši dejavnik na trgu dela. Zaposlenost naj bi se leta 2023 povečala za 1,2 odstotka, leta 2024 za 0,9 odstotka in leta 2025 za 0,7 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi se še znižala, s štirih odstotkov v 2022 na 3,6 odstotka do leta 2025. Po upadu kupne moči leta 2022 bo stopnja rasti plač presegla stopnjo inflacije v obdobju med 2023 in 2025.
Inflacija se umirja počasi
Leta 2023 naj bi povprečna inflacija znašala 7,5 odstotka in upada počasneje kot v drugih državah evrskega območja. V prihodnjem letu napovedujejo, da se bo inflacija znižala na 3,9 odstotka, s tem ter krepkimi investicijami pa naj bi se okrepila rast. V 2025 naj bi upadla na 2,4 odstotka. Jedrna inflacija (brez energentov in hrane) naj bi prav tako upadla, čeprav nekoliko počasneje, na 2,4 odstotka do leta 2025.
Poplave upočasnile konsolidacijo javnih financ
Pričakujejo, da se bo delež javnega dolga v BDP Slovenije še naprej zmanjševal. >Med tem ko je bil leta 2022 72,3 odstotka, bo letos upadel na 69,3 odstotka, leta 2024 na 68,4 in v 2025 na 67,9 odstotka BDP. Ta upad je mogoče pripisati spremembam nominalnega primanjkljaja in velikemu povečanje nominalnega BDP. V projekcijah za prihodnji dve leti vidijo več tveganj. Z aktom za sanacijo škode zaradi poplav naj bi se določile potrebe po porabi in dodatni viri prihodkov za leto 2024 in naprej. Ob tem lahko reforma plačnega sistema v javnem sektorju, pomembno vpliva na javnofinančne projekcije za leto 2025.
