Globalna ekonomska elita se te dni mudi na letnem srečanju v švicarskem Davosu. Svetovni ekonomski forum (WEF) je letos namenjen razpravam o okolju in naravi, tehnološkim inovacijam, pravični ekonomiji, zdravju in zdravstvu in globalnemu sodelovanju. A bolj kot karkoli drugega letošnje srečanje v Davosu zaznamuje geopolitika.
Tako je letošnji WEF ocenil Ian Bremmer, ustanovitelj in predsednik Eurasia Group, ki je včeraj skupaj z Microsoftom gostila spletni panel z naslovom Kriza v digitalnem svetu. V uvodu je dejal, da geopolitika ni tako močno krojila usode gospodarstva od konca hladne vojne. Opozoril je tudi na dve zanimivosti: Ruskih predstavnikov letos ni na forumu, ukrajinski predsednik Zelensky pa si je od vseh gostov prislužil stoječe ovacije, z izjemo kitajske delegacije.
Poleg Bremmerja so na panelu sodelovali tudi Elizabeth Cousens, predsednica Fundacije Združenih narodov, predsednik Microsofta Brad Smith in nekdanja danska premierka Helle Thorning-Schmidt.
Gostje so si bili enotni – svet je v krizi, za reševanje katere nimamo učbeniških rešitev. Globalizem se umika nacionalizmom, Evropi grozi recesija, podnebna kriza zahteva takojšnje ukrepanje, zaradi vojne v Ukrajini bi se znali že letos soočiti s pomanjkanjem hrane. Vedno bolj pereče področje pa postaja kibernetsko vojskovanje, v katerem naj bi bili najboljši Kitajska in Rusija. ZDA po mnenju Smitha zaostaja v razvoju vsaj tri leta.
Hibridna vojna, ki jo omogoča odprta internetna infrastruktura
Rusija naj bi ob začetku invazije na Ukrajino s kibernetskimi napadi skušala zrušiti digitalne sisteme ukrajinske vlade in bank, toda neuspešno. Po mnenju gostov panela to kaže na spremenjeno naravo vojne, ki ne poteka več (izključno) na fizičnem terenu z vojaki in tanki, ampak se je preselila tudi v digitalni prostor. Gre torej za nekakšno hibridno vojno.
Del hibridnih vojn pa so tudi strateško plasirane dezinformacij v javnost, pretežno preko uporabe družbenih omrežij. Predvsem Rusija je znana po tem, da se trudi vplivati na izide demokratičnih postopkov drugih držav (predsedniške volitve v ZDA, referendum o Brexitu ipd.), pri čemer kot orožje uporablja internet, ki ne pozna tradicionalnih kopenskih meja.
Vsak državljan z internetno povezavo lahko vpliva na javno mnenje v drugi državi. Potrebnih je le nekaj lažnih profilov in lažnih spletnih novičarskih strani ter plasiranje praviloma občutljive vsebine med nič hudega sluteče uporabnike družbenih omrežij v tretji državi.
Bloomberg
Pri tem se najbolj dovršeni spletni vojskovalci vse bolj zanašajo na uporabo umetne inteligence, napačno uporabo katere Bremmer vidi kot eno največjih groženj človeštvu.
Gostje so se strinjali, da Zahod potrebuje pametno regulacijo tehnoloških podjetij, predvsem umetne inteligence in digitalnih prostorov. Da bi dosegli ta cilj, pa je potrebno konstruktivno sodelovanje tako države na eni kot tehnološkega sektorja na drugi strani. Izostati ne sme tudi civilna družba.
Razlogi za optimizem ostajajo
Predsednica Fundacije Združenih narodov meni, da bi lahko začeli v roku 60 do 120 dni čutiti pomanjkanje hrane, kar bo povzročile milijone novih lačnih ljudi po svetu. Kljub temu ostaja optimistka glede prihodnosti človeštva, stavi pa predvsem na mlade. Smitj razloge za optimizem išče v sposobnosti tehnološkega sektorja za inoviranje, predvsem na področju, ki bo pomagal ohraniti ekosistem našega planeta.
Bremmerja pa z optimizmom navdaja Evropska unija, ki se je od začetka pandemije covid-19 izkazala kot najbolj funkcionalna in solidarna naddržavna tvorba na svetu. Prav tako naj bi iz te krize prišla močnejša, kot je vanjo vstopila. Kot uspešna primera je navedel skupen pristop k nabavi in razdeljevanju cepiv zoper covid-19 ter redistribucijo bogastva od razvitih k manj razvitim državam članicam EU, kar se je po njegovem mnenju še nekaj let nazaj zdelo popolnoma nemogoče.
.webp){kind=icon}
