Dogajanje na mednarodnih trgih je še naprej v znamenju vojne v Ukrajini in težav v energetiki. Slovenci z energijo pridno varčujejo, vlada pa skrbi za vrtenje kadrovskega vrtiljaka. Precej pozornosti so pritegnile naraščajoče obrestne mere. Euribor se vztrajno viša. Vedno aktualno vprašanje so plače. Kako se vaša primerja s slovenskim povprečjem? To so najbolj brane zgodbe dneva:
Potem ko so zaradi težav z izkopom lignita v Premogovniku Velenje iz omrežja začasno izklopili peti in šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš), je njen generalni direktor Matjaž Vodušek odstopil s položaja. Kdo naj bi ga nadomestil? Kaj se dogaja v ozadju? Odstop Voduška naj bi bil le kamenček v večjem mozaiku kadrovskih sprememb v energetiki.
Povprečna bruto plača je v juliju znašala 2.002 evra, neto pa 1.304 evre. Če je bil vaš mesečni zaslužek torej najmanj tolikšen, sodite med petino najbogatejših. Koliko davčnih zavezancev prejema dohodke, ki so presegli tri povprečne letne plače?
Slovenske delnice so za številne vlagatelje privlačne predvsem zaradi nadpovprečne dividendne donosnosti. Kako odporne na krizo so dividendne politike slovenskih blue chipov? Analizirali smo, kako trdne so dividendne politike slovenskih blue chipov, če se bo kriza poglobila in dobički uplahnili.
Euribor je v pozitivnem območju vse od marca letos in se pospešeno krepi. Višji euribor pomeni dražja posojila, vezana na spremenljivo obrestno mero. Kaj menijo analitiki? Kako visoko bi euribor še lahko zrasel? Mnenja analitikov, ki so odgovarjali na anketno vprašanje, so deljena.
V septembru so slovenski vlagatelji v sklade naložili več kot 21 milijonov evrov sredstev. Vplačil je bilo več kot izplačil. Lani je bilo do oktobra neto vplačil 333 milijonov evrov, letos polovica manj. Koliko sredstev Slovenci nalagajo v vzajemne sklade?
Evropska unija (EU) želi zajeziti naraščajočo porabo električne energije v industriji kriptovalut. Razvila bo oznako energetske učinkovitosti za kriptovalute, s čimer želi zajeziti naraščajočo porabo električne energije v industriji.
Svet EU je z uredbo zadolžil države, da zmanjšajo porabo plina za 15 odstotkov. Zadnji podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kažejo, da Slovenci že pridno varčujemo s plinom in električno energijo. Za koliko smo zmanjšali porabo energije?