Število tako imenovanih "normirancev" iz leta v leto narašča. Od oblikovanja te pravne oblike se je njihovo število popeterilo, medtem ko se je skupno število zavezancev za davek od dohodka iz dejavnosti v tem obdobju povečalo zgolj za slabo tretjino.
Vlada Roberta Goloba se je odločila za spremembo davčnih zakonov, največje spremembe pa uvajajo pri normirancih. Pripravili smo izračune, kako bodo omenjene spremembe vplivale na prihodke normirancev in koliko mora zaslužiti zaposleni za isti neto znesek.
"Veljaven sistem se kaže kot eden pomembnih generatorjev prekarnosti na trgu dela," piše vlada v obrazložitvi novele zakona. Kot dodajajo, je obseg zlorab sistema normiranih odhodkov tako velik, da je samo s poostrenimi nadzori obseg zlorab težko spraviti v sprejemljiv okvir. Zato so predlagali določene spremembe pri obdavčitvi normirancev.
Preberi še
Davčni zakoni v državni zbor: Sprememba le pri normirancih
Pri 'polnih' normirancih se priznani normirani odhodki znižujejo na mejo 35 tisoč evrov prihodkov in ne na 25 tisoč evrov.
27.09.2022
Goran Novković: Že desetletja delamo kozmetične davčne spremembe
Ob rekordno nizki brezposelnosti imamo zaradi demografskih težav veliko preobremenitev aktivnega dela prebivalstva z neaktivnim.
04.08.2022
Prvi odzivi na predlog davčnih sprememb: 'Velik korak nazaj'
V Združenju delodajalcev Slovenije ocenjujejo, da so predlagane spremembe velik korak nazaj.
02.08.2022
Normirancev se bo vlada lotila posebej: 'Treba je spremeniti sistem'
'Veljavni sistem se kaže kot eden pomembnih generatorjev prekarnosti na trgu dela,' meni vlada.
03.08.2022
Novost v primerjavi s predlogi, ki jih je vlada začela obravnavati v četrtek, je, da se pri "polnih" normirancih priznani normirani odhodki znižujejo na mejo 35 tisoč evrov prihodkov in ne 25 tisoč evrov. V prvotnem predlogu davčnih sprememb je vlada sicer napovedala le "lepotni popravek", saj naj bi se povečala samo minimalna doba zavarovanja zavezancev, in sicer s petih na devet mesecev, medtem ko se meje prihodkov niso posebej dotikali.
Izračuni: Koliko bodo spremembe vplivale na neto dohodek?
Pri izračunih nam je pomagal Ivan Kranjec, odvetnik in davčni svetovalec v podjetju CMS. Za podjetnika, ki na leto zasluži 35 tisoč evrov, se višina obdavčitve ne spreminja. Tako kot do zdaj se mu prizna 80 odstotkov normiranih odhodkov, torej je njegova osnova za izračun akontacije dohodnine sedem tisoč evrov. Od tega plača 20-odstotni davek in prispevke. Ostane mu 28.183 evrov neto dohodkov.
Po predlogu se višina priznanih stroškov spreminja glede na prihodke. Tako se priznajo 80-odstotni stroški na prvih 35 tisoč evrov prihodkov, nato 40-odstotni stroški za naslednjih 65 tisoč evrov prihodkov in nič stroškov nad sto tisoč evri prihodkov.
Za normiranca, ki ima letno 70 tisoč evrov prihodkov, neto dohodek po trenutno veljavni zakonodaji znaša 61.783 evra, medtem ko mu bo po predlogu ostalo 58.983 evrov. Tisti, ki na leto zasluži sto tisoč evrov, je zdaj po plačilu prispevkov in davkov pod črto dobil 90.583 evrov, po novem predlogu pa mu bo ostalo 85.383 evrov. Davčna obveznost bo tako 5.200 evrov višja.
Najbolj bo bolelo popoldanske s.p.-je
Po predlogu vlade bodo popoldanskim s.p.-jem z normiranimi odhodki kot strošek priznali le 40 odstotkov prihodkov, vendar ne več kot 20 tisoč evrov. "To bo res bolelo. Popoldanskim normirancem z zaslužki do 35 tisoč evrov bodo obdavčitev 'čez noč' povečali za trikrat," poudarja Kranjec.
Če popoldanski s. p. z letnimi prihodki v višini 35 tisoč evrov po plačilu prispevkov in davkov sedaj dobi 32.623 neto, mu bo po novem predlogu ostalo skoraj tri tisoč evrov manj oziroma 29.823 evrov. "Ne vidim utemeljenega razloga za takšno razlikovanje pri obdavčitvi med običajnimi s.p.-ji in popoldanskimi s.p.-ji. Oboji namreč opravljajo enako ekonomsko dejavnost. Dejanski stroški za njih niso pomembni, ker se jim upošteva normirane odhodke," meni Kranjec.
Zaposleni vs. normiranci
Preverili smo tudi, koliko mora znašati mesečna bruto plača, da zaposleni prejme enak mesečni neto znesek kot s. p. Pri izračunu nam je ponovno pomagal Kranjec, ki je upošteval splošno olajšavo za letošnje leto, predpostavil pa je, da je oseba brez otrok in vzdrževanih članov. Ob tem pri izračunu ni upošteval povračil stroškov prevoza in prehrane, prav tako ni upošteval izplačila regresa.
Glede na spodnjo tabelo lahko vidimo, da mora biti bruto znesek zaposlenega za enak neto znesek kot pri normirancih skoraj še enkrat višji. Ob tem je seveda treba poudariti, da imajo zaposleni plačan dopust in bolniško odsotnost, medtem ko pri normirancih tega ni.
Oglejmo si primer: Če želi normirani s. p. ali zaposleni mesečno zaslužiti dobrih 2.300 evrov, to pomeni, da morajo biti pri normirancu bruto prihodki v višini 35 tisoč evrov, medtem ko mora zaposleni prejeti dobrih 46 tisoč evrov bruto.
Ga. Pia Bedene, vaši izračuni so nepopolni. Sami ste napisali pod tabelo definicijo neto prihodka: Neto dohodek je izračunan kot prihodki brez davka in prispevkov. V tej vaši tabeli je pa neto kar prihodek minus dohodnina? Kje so pa prispevki? Ti so okoli dvakratnika dohodnine. In preden napišete v tabelo minimalne prispeke, s.p. ne more izbirat višine prispevkov (no lahko plačje višje pokojninske če želi).