.webp){kind=icon}
Evropske stranke na skrajni desnici in levici pridobivajo politični kapital na račun gospodarskega vpliva vojne v Ukrajini, ki draži energijo in hrano.
Sedem mesecev po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, smo zaradi visoke inflacije in padajočega življenjskega standarda priča vzponu nekaterih znanih političnih sil – bodisi v neposrednem nasprotovanju odločenosti Evropske unije (EU), da se odklopi od ruske nafte in plina, bodisi v protipriseljenski, populistični in nacionalistični retoriki.
Gre za zgodnje, a zaskrbljujoče odmeve posledic svetovne finančne krize, obdobja, ki je na koncu privedlo do predsedovanja Donalda Trumpa v ZDA, britanskega glasovanja za izstop iz Evropske unije ter populističnih vodstev od Brazilije do Poljske in Madžarske.
Skrajno desničarski Švedski demokrati so se na volitvah ta mesec uvrstili na drugo mesto in se bodo prvič pridružili vladi. V Italiji bo na nedeljskih volitvah verjetno zmagala Giorgia Meloni, ki je premagala tekmece na desnici z zagovarjanjem "obrambe italijanske nacionalne identitete". V Nemčiji narašča zaskrbljenost zaradi negativnega odziva na gospodarsko ceno prizadevanj za omejevanje Putinovega režima. Francija medtem opaža zdrs v podpori trenutnim sankcijam proti Rusiji.
Bloomberg
Nezadovoljstvo zaradi posledic vojne se kaže zlasti na nekdanjem komunističnem vzhodu Evrope, kjer so bili nekateri narodi bolj razdeljeni glede ruskega vprašanja. Na Češkem so potekali množični protesti proti sankcijam, medtem ko na Slovaškem opozicijske stranke pozivajo državo, naj posnema madžarskega voditelja Viktorja Orbana, Putinovega najbližjega zaveznika v EU in odkritega kritika sankcij.
"Ta doba daje prednost sovražnikom demokracije," je dejal Grigorij Meseznikov, predsednik Inštituta za javne zadeve, možganskega trusta s sedežem v Bratislavi. "Za nekatere Slovake je svetel primer učinkovite države Rusija, ki jo upravlja trda roka, ne pa nekakšna liberalna demokracija, za katero menijo, da je koruptivna in neučinkovita. Ruski model je Slovakom bližji."
Slovaška, članica EU in Nata, v regiji izstopa z nizko podporo vojaškemu zavezništvu ter visokim zaupanjem v Rusijo in njeno vodstvo. Le vsak drugi državljan verjame, da je Rusija dejansko napadla Ukrajino, in več Slovakov zaupa Rusom kot Američanom. To je dediščina države, ki je v 19. stoletju v Moskvi iskala zaščito malih slovanskih narodov, kaže raziskava Inštituta za javne zadeve.
Slovaška vlada aktivno podpira Ukrajino s sankcijami proti Rusiji, dostavo orožja in pomočjo približno 88 tisoč beguncem, ki so zaprosili za bivanje v državi. Da bi okrepili svojo priljubljenost, opozicijski voditelj Robert Fico in njegovi somišljeniki uporabljajo protievropsko retoriko v Orbanovem slogu.
Ficovi stranki Smer, ki je zaradi korupcijskega škandala januarja 2021 beležila 9,1 odstotka podpore javnosti, je javnomnenjska podpora narasla na 14 odstotkov. To jo uvršča na drugo mesto v razdrobljeni slovaški politični krajini; na naslednjih volitvah bi se nekdanji slovaški premier Fico lahko tako ponovno zavihtel na oblast. Rast podpore je posledica proruske in populistične retorike.
"Vlada in predsednik sta v veliki meri odgovorna za zvišanje cen, ker sta Slovaško potegnila v vojno, s katero Slovaška nima nič," je dejal Fico svojim podpornikom v torek v slovaški prestolnici Bratislavi. "Predčasne volitve so način za izhod iz te krize."
Obstaja tudi nevarnost, da bi se glede na pravila EU o vetu Slovaška pridružila Madžarski kot potencialni motilec odločenosti bloka, da se Putinu zoperstavi z energetskimi sankcijami, je dejal Meseznikov. Fico bi lahko postal mehkejša različica Orbana.
V sosednji Češki republiki je skrajno desna stranka Svoboda in neposredna demokracija v anketi prvič zasedla drugo mesto, prehitela je vse vladajoče stranke. Razlog za to je bila "protestna narava" stranke v času negotovosti med državljani, je sporočilo praško podjetje za merjenje javnega mnenja STEM.
Tomio Okamura, sin češke matere in japonsko-korejskega očeta, je kot vodja stranke postal obraz češkega nacionalizma. Ta mesec je v parlamentu očital vladi, da je skupina "vojnih hujskačev", ki delujejo v imenu Ukrajine.
Člani njegove stranke so govorili na protestu v Pragi v začetku tega meseca. Tam se je zbralo približno 70 tisoč protestnikov, ki so zahtevali več državne pomoči. Nekateri so tudi krivili vlado za prednostno obravnavo Ukrajincev pred lastnimi državljani.
Bloomberg
Evropska energetska kriza bo 27 držav članic EU in Združeno kraljestvo zaenkrat stala skoraj 500 milijard evrov, je ta teden ocenil možganski trust Bruegel. Države namreč namenjajo ogromne vsote denarja gospodinjstvom in podjetjem za blažitev posledic energetske draginje.
Kot so v torek v Bratislavi opozorili opozicijski voditelji, se z njihovim mnenjem, da so stroški nevzdržni, strinjajo tudi protestniki v Zahodni Evropi. Diplomat EU je dejal, da se tako Francija kot Nemčija zavedata, da bo težko zadrževati nezadovoljstvo ljudi zaradi težke in dolgotrajne zime, ki jo bodo zaznamovali izpadi energije in visoki računi.
V Nemčiji, predvsem na nekdanjem komunističnem vzhodu, mnogi še vedno čutijo močnejše simpatije do Rusije kot do ZDA. Nemška vlada je zaskrbljena, da bi mešanica ponorelih cen energije, grozeče recesije in pospešene inflacije čez zimo povzročila družbene nemire. Država nacionalizira svojega največjega uvoznika plina, da bi preprečila propad energetske industrije.
Po anketi Forsa 42 odstotkov vzhodnih Nemcev podpira sankcije proti Rusiji v primerjavi s 66 odstotki v zahodnem delu države. Kancler Olaf Scholz je v parlamentu nedavno obtožil opozicijo, da izkorišča energetsko krizo.
Tako kot na Slovaškem so se prejšnji teden politični ekstremisti združili tudi na protestu v Nemčiji. Radikalno leva stranka Die Linke je v vzhodnonemškem mestu Leipzig organizirala demonstracije proti vladni energetski in socialni politiki. Transparenti, ki so jih držali njihovi privrženci, so izkazovali podobne zahteve – znižati cene energije in skleniti premirje s Putinom.
V Franciji brezpogojna podpora sankcijam proti Rusiji zdaj znaša 40 odstotkov – v primerjavi s 46 odstotki marca –, je pokazala anketa Elabe za BFMTV. Inflacija v evrskem območju se med tem približuje dvomestnim številkam.
Voditeljica francoske skrajne desnice Marine Le Pen, drugouvrščena na aprilskih predsedniških volitvah, je kritizirala vlado zaradi 15-odstotnega zvišanja cen elektrike in plina ter napovedala, da se bodo morali za plačilo mehanizmov za zaščito podjetij in potrošnikov pred večjimi povišanji cen zvišati davki.
Na protestu v Bratislavi je bilo jasno, kam je usmerjena jeza ljudi. 55-letna Julia Lackovicova je držala transparent, ki je izkazoval podporo Putinovi pripovedi, da je napadel Ukrajino, da bi se boril proti "fašističnemu" vodstvu v Kijevu.
EU, Nato in ZDA so "morilci narodov na ekonomski in tudi fizični način", je dejala. "Putin je svet opozoril že zdavnaj. Fašizem v vsej EU narašča in vsi si zatiskajo oči pred njim."
