Italija voli: 'Čim prej prodajte vse italijanske obveznice'

Ko je italijanski premier Mario Draghi julija napovedal odstop, se je Italija pogreznila v novo obdobje krize in negotovosti. V nedeljo bodo Italijani zelo verjetno dobili novo, skrajno desno vlado Giorgie Meloni. Finančni trgi so skeptični glede verjetnosti, da bo Meloni v zahtevnih časih dobro krmarila italijansko barko. Slabi obeti se že poznajo v razkoraku med zahtevano donosnostjo desetletne nemške in italijanske obveznice. Padajo tudi delnice na italijanski borzi, indeks 40 glavnih podjetij FTSE MIB je letos izgubil več kot deset odstotkov.

"Na borzi bo povečana nihajnost, vlagatelji so negotovi, a drastičnih premikov v dneh pred volitvami in po njih ne pričakujem. Dokler ne bo jasno, kakšno politiko bo vodila nova vlada, bo stanje ostalo podobno današnjemu. Skrbi pa me za srednjeročne obete, Italijo čakata zahtevna jesen in zima," za Bloomberg napoveduje Fabio Caldato, partner pri podjetju Olympia Wealth Management.

"Prihod Maria Draghija na oblast je bil olajšanje za celo Evropo. Njegov pogled na reforme in nova usmeritev sta dobila podporo v kontekstu programa New Generation EU. Gospodarske razmere v Italiji so šle v zadnjem letu v dobro smer, trgi so bili pozitivno nastrojeni – ne samo do evropske monetarne unije kot celote, ampak tudi do Italije," nam je po julijskem odstopu Draghija povedal ekonomist Mojmir Mrak. Nato se je krivulja hitro obrnila navzdol. Italijo so prizadele visoka inflacija, energetska kriza in nizka gospodarska rast, ki se bo skoraj zagotovo spremenila v recesijo. To so težave, s katerimi se Italija sooča danes, vpliv stanja njihovih javnih financ pa čuti cela Evropa.

Bloomberg

 

Nov val privatizacij, rezi v javno blagajno in podpora zasebnemu zdravstvu in šolstvu

Desnosredinska vlada prihaja na oblast, ker si Italijani želijo svež veter. Nov obraz so našli v Giorgii Meloni. Najverjetnejša koalicija je osnovana na ideološki, ne programski osnovi. O njenih ekonomskih načrtih lahko le ugibamo, za Bloomberg Adria pojasnjuje Giacomo Orsini z univerze v Gentu: "Meloni o ekonomskih usmeritvah ne govori, zato lahko o njih glede na njena pretekla dejanja le špekuliramo. Skoraj zagotovo bosta glavni spremembi enotna davčna stopnja in ukinitev državljanskega dohodka, čeprav v svojih govorih izpostavlja potrebo po redistribuciji bogastva."

Z ukrepi bo najprej želela ustreči svoji volilni bazi, je prepričan Orsini: "Vlada bo omejila prosti trg in konkurenco v sektorjih, v katerih imajo v Italiji določena podjetja tradicionalno monopol. Takšne ukrepe lahko pričakujemo denimo pri taksistih, ki vedno volijo desne opcije. Na splošno pričakujem nov val privatizacij, reze v odhodke javne blagajne in manjše socialne prispevke. Ob tem se bo nadaljevala politika subvencioniranja zasebnega zdravstva in šolstva."

Evropski trgi so zaenkrat manj zaskrbljeni, saj bo Italija morala implementirati Draghijeve reforme, če bo želela črpati sredstva iz programa za obnovo. Meloni je v zadnjih nastopih umirila retoriko in napovedala konstruktivno sodelovanje z Brusljem, če bo prišla na oblast. Na novo vlado in njene ukrepe bo treba počakati še vsaj mesec dni. Analitiki v najbolj optimističnih napovedih oblikovanje nove vlade pričakujejo v začetku novembra.

Negotovost na trgih bi Meloni lahko pomirila z izbiro kredibilnega finančnega ministra; najboljša izbira za sodelovanje z Evropsko unijo (EU) in izvrševanje reform bi bil trenutni minister Daniele Franco. Ob njem se omenja še nekaj izkušenih finančnikov s povezavami z Evropsko centralno banko, a tudi strankarskih kandidatov, denimo Giancarla Giorgettija iz Lige. Radikalna izbira ministra za finance bi reševanje krize v Italiji še otežila.

Na mednarodnih finančnih trgih se nezaupanje kaže s povečevanjem razlike med zahtevano donosnostjo desetletne nemške in italijanske obveznice. Ta je sredi septembra dosegla že 227 bazičnih točk, v zadnjih dneh pa je donosnost obeh obveznic nekoliko upadla. Pri italijanski je še vedno nad štirimi odstotki, natančneje 4,14 odstotka, kar bo v prihodnje podražilo italijansko zadolževanje.

Prav visok javni dolg, ki znaša več kot 150 odstotkov italijanskega BDP, je glavna težava gospodarstva. Z rastjo donosa na obveznice bo refinanciranje javnega dolga postalo dražje, Italijani se ne bodo mogli zanesti niti na gospodarsko rast. Ta je najnižja (julija na letni ravni 4,7-odstotna) v evroobmočju in bi se leta 2023 lahko končala in prinesla recesijo.

Vlada brez mednarodne ekonomske kredibilnosti

"Vlada Meloni ne bo imela nobene mednarodne ekonomske kredibilnosti. Meloni želi na novo izpogajati pogoje, pod katerimi Italija prejema sredstva za obnovo. To bo žal pomenilo, da ne bomo dobili denarja, ki bi nam pripadal. Ima program, osnovan na nižjih davkih, ki bo povišal italijanski javni dolg, zmanjšal javno porabo in gospodarsko rast. Posledično se bo povišala nezaposlenost in Italija bo na robu finančnega zloma, na kar se trgi že pripravljajo. Za piko na i ne bo niti strukturnih reform," je črnogleda Leila Simona Talani, direktorica centra za italijanske študije na King's College v Londonu.

Indeks FTSE MIB, v katerega je zajetih 40 največjih podjetij na italijanski borzi, je zaradi turbulentnega ozračja že začel padati. Po podatkih Bloombergovih analitikov so delnice na italijanski borzi v povprečju izgubile 30 odstotkov več vrednosti od evropskega povprečja. V trenutne cene so že vštete težave italijanskega gospodarstva, zato po volitvah nadaljnjih padcev ne pričakujejo. Indeks italijanske borze je od začetka letošnjega leta izgubil dobrih 13 odstotkov vrednosti.

Večja donosnost obveznic pomeni dražje financiranje največjih bankirjev UniCredit in Intesa Sanpaolo, a so italijanske banke po mnenju analitikov dobro pripravljene na prihajajočo krizo. Nova vlada bo imela velik vpliv na največja podjetja v državni lasti. Spomladi bodo nove vodstvene kadre imenovali v podjetjih Enel, Eni, Terna, Leonardo in v italijanski pošti. Prvi korak na poti privatizacije, ki jo omenja Giacomo Orsini, bodo storili takoj po volitvah. Na tapeti je italijanski telekomunikacijski operater – nova vlada namreč napoveduje privatizacijo njegovega lastništva, v državni lasti bi zadržali le telekomunikacijsko omrežje. Tega bi pripojili k manjšemu državnemu operaterju Open Fiber. S prodajo Telekoma želijo prepoloviti ogromen dolg podjetja, ki znaša 30 milijard evrov.

Kako bomo italijanske težave čutili v Sloveniji?

"Če bo prišlo do težav na finančnih trgih in še večje diferenciacije v zahtevanih donosnostih, bo to lahko pomenilo tudi bilateralne težave. To bomo čutili tudi v Sloveniji. Razlike se bodo povečale, ne samo med Nemčijo in Italijo, ampak so na spremembe občutljive zlasti manjše države evropske monetarne unije. V tem kontekstu bi bilo za Slovenijo zelo pomembno, da vodi racionalne in restriktivne ukrepe v zvezi s svojo javnofinančno politiko. Majhna država je bolj ranljiva kot velika. Razlog je zelo preprost. Če si majhen v problemih, si v problemih sam. Če pa si velik v problemih, tvoj problem predstavlja problem še za koga drugega," Mojmir Mrak nazorno opisuje, zakaj moramo italijansko situacijo opazovati z veliko mero previdnosti.

Leila Simona Talani je bila v odgovoru na vprašanje, kako uspešna bo po njenem nova vlada, zelo neposrednja: "Bratje Italije nimajo nobenih izkušenj z vladanjem, so nekompetentni, zanašajo se le na ideologijo. Niso pripravljeni na soočenje z ekonomskimi problemi, od visoke inflacije do recesije in energetike." Kaj pa obveznice? "Čim prej prodajte vse svoje italijanske obveznice!"