Obveznice: Slovenija s 500 milijoni in donosnostjo nad tremi odstotki

Zahtevana donosnost na slovensko desetletno obveznico narašča in je presegla tri odstotke, kar je največ v zadnjih osmih letih. Ob koncu ponedeljkova trgovanja je bila še 2,857 odstotka. Raste tudi zahtevana donosnost na kratkoročne, dvoletne obveznice, ki je trenutno 1,305 odstotka.

Danes je Republika Slovenija izvršila dodatno izdajo evrske obveznice RS77, ki zapade 3. marca 2032, v višini 500 milijonov evrov, s čimer se je njena skupna nominalna vrednost povečala na 3,83 milijard evrov. Cena dodatne izdaje obveznice RS77 se je določila ob 16.37 z donosnostjo do dospelosti 3,087 odstotka. Največ vlagateljev je iz Združenega kraljestva in evropskih držav, slovenski vlagatelji predstavljajo slabih 13 odstotkov.

Vroče je tudi na širšem evropskem obvezniškem trgu. Zahtevana donosnost na desetletno nemško obveznico je 1,94 odstotka, kar je 15 bazičnih točk več kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Medtem je zahtevana donosnsot na dvoletno obveznico dosegla 1,723 odstotka.

Nemška krivulja donosnosti za razliko od ameriške tako še ni obrnjena, razkorak pa znaša okrog 22 bazičnih točk. "Če ameriški Fed do konca leta ne bo spremenil smeri in bo Evropska centralna banka sledila zgledu z namenom obrambe paritete evra in dolarja, je zelo verjetno, da se bo obrnila tudi nemška krivulja. Obrat bi bil verjetno kratkotrajen," meni Ivan Dražetić, trgovec s fiksnimi donosi pri podjetju InterCapital.

Zadolževanje Italije pred volitvami vse dražje

Ključni pokazatelj razlik med evropskimi državami je razkorak med donosnostjo nemških in italijanskih desetletnih obveznic, ki znaša 128 bazičnih točk. Tako kot pri nemški raste zahtevana donosnost tudi na italijansko desetletno obveznico, ki je 4,221 odstotka.

Italija po odstopu premiera Maria Draghija pričakuje nedeljske volitve, na katerih po anketah najbolje kaže desnosredinski koaliciji na čelu z najverjetnejšo novo mandatarko Giorgio Meloni. Slabi ekonomski obeti za tretje največje evropsko gospodarstva v povezavi z vrtoglavo visokim javnim dolgom so razlog za skrb vlagateljev, posledično pa hitro rastejo zahtevani donosi italijanskih obveznic.