Segment trga poslovnih nepremičnin se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Ne le, da se je v zadnjih letih zgradilo kar nekaj novih poslovnih kompleksov, še okoli 15 tisoč kvadratnih metrov pisarn bo zraslo v prihodnjih nekaj letih. Spreminja se tudi lastništvo poslovnih prostorov in s tem tudi miselnost, je na včerajšnji poslovni konferenci Progres izpostavila direktorica Recreate Sladjena Križaj.
"Danes smo bolj podobni večini razvitega sveta, saj se številni zavedajo, da je bolj smiselno, da podjetja najamejo poslovne prostore in ne da jih kupujejo. Še pred desetletjem je bila slika popolnoma obratna. Imeli smo poslovne zgradbe, kjer je bilo veliko lastnikov," poudarja Koširjeva in dodaja, da je zaradi lastništva lažje upravljanje takšnih objektov.
Preberi še
Bodo stare pisarne postale stanovanja?
Trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani je v povprečju star okoli 45 let, tako da je prostor za nove modernejše in bolj trajnostne objekte.
12.09.2024
Poslovne nepremičnine: Veliko se gradi, a ponudbe je še premalo
Trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani deli enako usodo kot stanovanjski. Ponudbe primanjkuje, cene so na rekordih, najemnine pa rastejo iz leta v leto.
12.09.2024
Najdražja stavbna zemljišča v 2024: Boj se seli na mestna obrobja
Kdo je kupoval in kakšne so bile cene? Boj za zemljišča se seli na obrobja mest.
12.09.2024
Nepremičnine: Prometa v Ljubljani vse manj, raste pa v okolici
Število transakcij pri stanovanjih v Ljubljani je v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadlo za okoli 35 odstotkov. Še bolj je promet padel pri hišah.
11.09.2024
Kaj se dogaja z zakonom o omejitvi kratkoročnega oddajanja?
Ob predstavitvi zakona, ki bo urejal kratkoročno oddajanje stanovanj, maja letos je ministrstvo napovedalo, da bo končni predlog znan septembra.
10.09.2024
"Pred dobrim desetletjem, ko sem delala v tujini, in sem predstavila poslovni model takrat najsodobnejše stavbe v Ljubljani, kjer je lastnik polovico zgradbe prodal, polovico pa jo oddaja, so se vsi čudili. Danes smo tam, kjer je Evropa in kjer je lastnik praviloma en. In to je logično, saj je upravljanje zgradbe v takšnih primerih enostavnejše, saj ni nobenega usklajevanja s preostalimi lastniki. Če želiš nekaj spremeniti pač spremeniš. Gremo v pravo smer."
Prvi nepremičninski pokojninski skladi
In to je bila podlaga, da so poslovne nepremičnine, pa tudi druge, pri nas postale zanimive tudi za institucionalne vlagatelje. Tako je v svoj portfelj nepremičnine dodala tudi Pokojninska družba A. "Vlaganj v nepremičnine smo se lotili izjemno previdno. Kupujemo nepremičnine, za katere smo prepričani, da nam prinašajo ustrezne donose in doslej smo uspeli doseči zastavljen donos. Smo pa zelo konservativni, v katere nepremičnine vlagamo," je povedal Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A.
"Tako imamo na primer v svojem portfelju garažno hišo v središču Ljubljane, kjer ustvarjamo osemodstotni neto donos, imeli smo tudi znano kavarno ob Blejskem jezeru, ki smo jo čez leta nato z ustrezno donosnostjo tudi prodali. Je pa res, da se stvari hitro spreminjajo. Pred leti smo kupili stanovanjsko zgradbo in jo oddali ruski ambasadi, a nam je zaradi nastale situacije pozneje posel padel v vodo. A smo se odzvali hitro, prostore preuredili v stanovanja in jih nato tudi prodali. Seveda z ustreznim donosom" je razložil Hribar, ki je poudaril, da pri naložbah sledijo svojim ciljem in od tega ne odstopajo.
Pred leti je znan razvijalec poslovnih nepremičnin pri nas kupil zemljišče in ko je ugotovil, da bo vse skupaj predolgo trajalo, je to zemljišče prodal in kapital investiral v Srbijo.
Ustrezen donos le z ustrezno finančno konstrukcijo
Direktorica nepremičninskega sklada Alfi RE Maja Ostanek Selak pravi, da se je naložba v nepremičnine pokazala kot odličen inflacijski ščit. "Za ustrezen donos je potrebna ustrezna finančna konstrukcija. Kupujemo poslovne nepremičnine z manjšim delom posojila, pomembno pa je to, da je to financiranje s strani bank vezano na fiksno obrestno mero. Da je to prava pot, se je izkazalo v zadnjih letih, ko so se ključne obrestne mere zviševale. Poleg tega pa je treba imeti dobre najemnike, pogodbe sklenjena za daljše časovno obdobje, najemnina pa se more usklajevati z inflacijo," je poudarila Ostanek Selakova in dodala, da letno ustvarijo sedem do osemodstotni donos.
Zakaj ni več tujih investitorjev?
"Pri razvoju nepremičninskih projektov je glavna težava časovna komponenta, saj dejansko ne veš, koliko časa bo vse skupaj trajalo," izpostavlja Ostanek Selakova. Križajeva pa dodaja, da je težava v pridobivanju dokumentacije, predvsem gradbenega dovoljenja in spreminjanje prostorskih aktov. "Slovenija ima na tem področju izjemno nestanovitno poslovno in davčno okolje, kjer se prepogosto vse spreminja in investitorji se tega bojijo. Lahko povem na primeru. Pred leti je znan razvijalec poslovnih nepremičnin pri nas kupil zemljišče in ko je ugotovil, da bo vse predolgo trajalo, je to zemljišče prodal in kapital investiral v Srbijo. Tam pa je od nakupa do vseh dovoljenj potreboval le dobre pol leta," poudarja Križajeva in dodaja, da dokler se to ne bo spremenilo oziroma se postopki ne bodo poenostavili, se nas bodo večji izogibali.