Trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani je v povprečju star okoli 45 let, prostora za nove modernejše in bolj trajnostne objekte je še dovolj.
V zadnjih dveh desetletjih je, z izjemo nekaj manjših projektov, gradnje poslovnih nepremičnin sploh ni bilo. Tako je nastala velika vrzel, kar se odraža na samem trgu. Povpraševanje na vseh segmentih, z izjemo trgovskih, močno presega ponudba in zaradi tega so se cene tako za nakup kot tudi najem v zadnjih nekaj letih močno zvišale. "Trg poslovnih nepremičnin v prestolnici in njeni okoli je v povprečju star kar 45 let.
Novih projektov je premalo, pa čeprav bomo v naslednjih nekaj letih dobili 150 tisoč kvadratnih metrov novih pisarniških površin. To pa bo močno spremenilo ta nepremičninski segment," je na poslovni konferenci Progres povedala Sanja Jandrič, višja svetovalka pri mednarodnem podjetju Colliers, ki je organizator letošnje konference.
Preberi še
Bodo stare pisarne postale stanovanja?
Trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani je v povprečju star okoli 45 let, tako da je prostor za nove modernejše in bolj trajnostne objekte.
12.09.2024
Poslovne nepremičnine: Veliko se gradi, a ponudbe je še premalo
Trg poslovnih nepremičnin v Ljubljani deli enako usodo kot stanovanjski. Ponudbe primanjkuje, cene so na rekordih, najemnine pa rastejo iz leta v leto.
12.09.2024
Najdražja stavbna zemljišča v 2024: Boj se seli na mestna obrobja
Kdo je kupoval in kakšne so bile cene? Boj za zemljišča se seli na obrobja mest.
12.09.2024
Nepremičnine: Prometa v Ljubljani vse manj, raste pa v okolici
Število transakcij pri stanovanjih v Ljubljani je v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadlo za okoli 35 odstotkov. Še bolj je promet padel pri hišah.
11.09.2024
Kaj se dogaja z zakonom o omejitvi kratkoročnega oddajanja?
Ob predstavitvi zakona, ki bo urejal kratkoročno oddajanje stanovanj, maja letos je ministrstvo napovedalo, da bo končni predlog znan septembra.
10.09.2024
"Le pet odstotkov razpoložljivih poslovnih površin je nezasedenih, najemnine pa se gibljejo od 16 do 19 evrov za kvadratni meter, medtem ko so najemnine na elitnih lokacijah vse tja do 40 evrov za kvadratni meter. Nekaj višje so najemnine za trgovski del, vse tja do 24 evrov, na 'prime' lokacijah in središču mesta pa vse do 60 evrov," je povzela ta del trga Jandričeva.
Preobrazba je neizogibna
Gregor Rožman, direktor WestLink CAMPUSA, ki gradi nov poslovni objekt na Celovški cesti, pravi, da se bo trg poslovnih nepremičnin v prihodnjih letih močno spremenil. "Spremembe se ne dogajajo čez noč, a lastniki starejših objektov bodo morali nekaj spremeniti. Ena izmed možnosti je, da ti starejši objekti, ki manj ustrezajo trenutnim razmeram na trgu, spremenijo v stanovanjske površine," poudarja Rožman, ki dodaja, da enostavno prihaja obdobje konsolidacije.
Trajnost je v nasprotju z luksuzom
Ob Rožman poudarja, da energetsko učinkovitost mnogi dejansko razumejo drugače, kot je to v praksi. "Luksuz in trajnost ne gresta skupaj. Mnogi ne razumejo, da vsako podjetje pač ne potrebuje svoje sejne sobe. Jaz pravim enostavno, da so prostori prazni in ne optimalno izkoriščeni, niso trajnostni. K temu je treba stremeti," je jasen Rožman.
Certifikat sam po sebi ne pomeni nič
Tomislav Čeh, izvršni direktor podjetja PKF Hospitality, pravi, da certifikat za trajnostno zgradbo sam po sebi ne pomeni nič. "Podeljevanje certifikatov, za katerega je treba plačati, sam po sebi ne pomeni nič. To je eno samo govoričenje. Ta certifikat je treba meriti. Pomemben je odnos uporabnikov. Naj pojasnim na primeru turizma. Slovenija je izrazito sezonska destinacija, in če bomo želeli slediti zeleni politiki, moramo postati zanimiva za turiste za celo leto. Le tako lahko sledimo temu cilju."