.webp){kind=icon}
Inšpekcija je v zadnjih petih letih na stroške zavezanca odstranila le 27 nelegalnih objektov, skoraj tisoč zavezancev pa jih je odstranila sama.
Uradnega podatka, koliko črnih gradenj je v Sloveniji, ni. S tem podatkom ne razpolaga niti inšpektorat gradbene inšpekcije za naravne vire in prostor, ki je pristojen za črne gradnje. Kot pravi direktorica inšpektorata Andreja Troha je bil samo lani zaznanih okoli 700 nelegalnih objektov. "To so bile zaznane kršitve ob rednih in izrednih nadzorih. Redni so tisti, ki jih inšpektorji opravljajo glede na situacijo na terenu, glede na naš informacijski sistem, v ta nadzor sodijo tudi novogradnje. V izredni nadzor pa sodijo objekti, katerih ogled inšpektor opravi na podlagi prijave, največkrat od občanov."
gov.si
Vsaka prijava še ni črna gradnja
Ob tem Trohova poudarja, da je zmotno mišljenje številnih, da je vse, kar se prijavi avtomatično črna gradnja. "To ugotavlja inšpektor na terenu, kajti s samo prijavo tega ne moremo vedeti, saj ne moremo zgolj na podlagi prijave vedeti, ali gre za kršitev ali ne," pravi Trohova, ki dodaja, da vedno najprej obravnavajo primere, ko gre za tako imenovane nevarne objekte, ki lahko povzročijo dodatno škodo na sosednjem objektu ali pa so celo nevarni za bivanje. Kot pojasnjuje, je postopek jasen, in ko se ugotovi neskladnost z dejanskim stanjem, se izvede inšpekcijski nadzor. "V takšnem primeru se zavezancu izda odločba o inšpekcijskem nadzoru, v katerem je jasno napisano, v kolikšnem času mora te nepravilnosti odpraviti. V primeru, da jih zavezanec odpravi sam, se postopek konča, v nasprotnem primeru pa inšpektor izda odločbo o rušitvi."
Zakaj postopek traja toliko časa?
V zadnjih dveh desetletjih je bilo več odmevnih medijskih zgodb, kjer so znani Slovenci, kljub odločbi o rušitvi dosegli legalizacijo objektov. Zakaj toliko časa traja sam postopek? Trohova priznava, da postopki lahko trajajo izjemno dolgo, tudi več deset let. "Po naši statistiki v povprečju ugotovitveni postopek traja nekaj manj kot dve leti, preden izdamo odločbo o rušitvi. A potrebno se je zavedati, da inšpektorji delajo po upravnem postopku, na katerega se zavezanec vselej lahko pritoži. In to se v praksi tudi dogaja, saj vsak želi izkoristiti svoja pravna sredstva. Tudi, ko gre primer na sodišče, se lahko praktično na vsak naš sklep in odločbo posameznik pritoži ter tako se postopek vleče zelo dolgo. Sama bi si želela, da ne bi bilo tako." V inšpektoratu je trenutno zaposlenih le 52 gradbenih inšpektorjev, kar je premalo priznava, Andreja Troha.
Naš cilj je dosežen, če kršitelji sami odpravijo nepravilnosti
Po besedah Trohove je cilj inšpekcije to, da kršitelji sami odpravijo nepravilnosti, tudi morebitno legalizacijo, ki jo lahko opravijo zavezanci tudi ob celotnem postopku. "Naš cilj je, da čim več kršiteljev ob izdaji izvršilnega postopka sami odpravijo nepravilnosti. Nenazadnje je to za kršitelje tudi bistveno cenejše. V povprečju rušitev objekta z našim zunanjim izvajalcem stane bistveno več, v povprečju med 15 in 20 tisoč evri."
Trenutno ne izdajajo izvršilnih postopkov
Potem ko je Ustavno sodišče konec lanskega leta zadržalo izvajanje 146. člena gradbenega zakona, se to pozna tudi na delu gradbenega inšpektorata. Kot poudarja Trohova, sicer lahko delujejo v prvem delu postopka, torej ugotavljajo neskladja, ne morejo pa izdajati izvršilnih postopkov, prav tako objekte, ki so v inšpekcijskem nadzoru, lastniki ne morejo legalizirati.
Novela sprejeta še letos
Sicer pa se je minuli konec meseca končala javna razprava o noveli gradbenega zakona, ki omogoča poenostavljeno legalizacijo objektov. V stroki ter tudi številnih združenjih so kritični do lažjega postopka legalizacije, saj jih postavlja v enakovreden položaj s tistimi, ki so gradili po predpisih.
"Predlagana sprememba po mojem mnenju ni ustrezna. Sprememba namreč pomeni, da se šteje, da imajo vse stavbe, zgrajene pred 30. aprilom 2004, pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. To pomeni, da so legalizirane samodejno, brez kakršnih koli dokazil, razen dokazila o obstoju objekta. Pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje takšne stavbe izenači z legalno zgrajenimi, čeprav je šlo za popolnoma drugačen postopek. Če gradbeno dovoljenje pomeni dovoljenje za gradnjo objekta z določenimi lastnostmi na točno določeni lokaciji, pa je uporabno dovoljenje potrdilo, da je stavba primerna za uporabo, da izpolnjuje predpisane zahteve: ali je stavba statično odporna in stabilna ter požarno varna, če se omejim na najpomembnejše," nam je pomisleke podala arhitektka Mima Suhadolc.
