Slovenci lani kupili za 200 milijonov nepremičnin v tujini

Obseg tujih neposrednih naložb pri nas je konec lanskega leta dosegel 20,2 milijarde evrov, kar je za 1,4 milijarde evrov oziroma 7,6 odstotka več kot konec leta 2021. Lani je bilo opravljenih nekaj večjih prevzemov slovenskih družb predvsem iz finančne in zavarovalniške dejavnosti. Na drugi strani pa so Slovenci lani neto kupili za 200 milijonov evrov nepremičnin v tujini (predvsem na Hrvaškem), kaže poročilo Banke Slovenije.

"Globalno okolje za mednarodno poslovanje in čezmejne naložbe ostaja negotovo tudi v letu 2023. Zgodnji kazalniki za prvo četrtletje leta že kažejo na šibke trende v mednarodnem financiranju projektov in združitvah ter prevzemih podjetij," v letnem poročilu ugotavljajo Združeni narodi za trgovino in razvoj (UNCTAD).

Pri nas so k povečanju skupne višine neposrednih naložb v približno enaki meri prispevale transakcije lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov, v manjši meri pa tudi transakcije dolžniških instrumentov. Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je bilo lani 35 odstotkov BDP, kar je precej manj kot v preostalih primerljivih državah. Izstopata zgolj Nemčija in Avstrija, ki se uvrščata med države, ki so predvsem neto investitorice in ne prejemnice neposrednih naložb.

Slovenci vlagali v nepremičnine, predvsem na Hrvaškem

Tujim vlagateljem je bila lani izplačana milijarda evrov, kar je le slabe tri odstotke manj od rekordnega predhodnega leta. Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini je konec leta 2022 znašalo 8,6 milijarde evrov, kar pomeni 8,4-odstotno povečanje glede na predhodno leto.

Lani so Slovenci neto kupili za 200 milijonov evrov nepremičnin v tujini (predvsem na Hrvaškem), kar je tudi večina transakcij lastniškega kapitala v tujini. Med prvimi petimi največjimi državami gostiteljicami slovenskih neposrednih naložb so bile konec leta 2022 štiri države z ozemlja nekdanje Jugoslavije s 66,8-odstotnim deležem v celotnem znesku  ter Ruska federacija. Domače gospodarske družbe so imele konec leta 2022 največ naložb v tuja podjetja iz predelovalnih dejavnosti, kar je pomenilo četrtino vseh vlaganj v tujino.

Depositphotos

 

Po strukturi dejavnosti je bilo največ naložb v predelovalnih dejavnostih

Približno dve tretjini tujih naložb pri nas poteka neposredno prek držav, iz katerih izhaja tudi izvorno lastništvo, preostali del pa prek tranzitnih držav. Najpomembnejše neposredne države investitorice (po sedežu lastnika) so bile Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija.

Pritoki v obliki transakcij reinvestiranih dobičkov so lani nanesli 862 milijonov evrov, kar je 309 milijonov evrov več kot leto pred tem. Največ reinvestiranih dobičkov so dosegle prav družbe iz finančne in zavarovalniške dejavnosti (skoraj 40 odstotkov vseh). Eden od razlogov za kar 131 milijonov evrov višjo vrednost zadržanih dobičkov v tej dejavnosti glede na predhodno leto je preknjižba preteklih dobičkov skupine povezanih družb na matično slovensko družbo v tuji lasti.

 

Opazna je večja sprememba v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil. V tej dejavnosti je bilo leta 2022 za 94 milijonov evrov reinvestiranih dobičkov, medtem ko so bili leta 2021 ti negativni, in sicer v vrednosti 46 milijonov evrov, večinoma kot posledica velikih izplačil dobičkov v tem letu.

Najmanj je bilo greenfield naložb

Transakcije lastniškega kapitala so vrednost tujih naložb povečale za 848 milijonov evrov, kar je skoraj podvojena vrednost transakcij lastniškega kapitala leta 2021. Glavnino so zajemala neto vplačila kapitala v finančni in zavarovalniški dejavnosti, kjer je bilo nekaj večjih prevzemov slovenskih družb. Za 124 milijonov evrov je bilo neto pritokov lastniškega kapitala tudi v predelovalni dejavnosti.

Tako je bila več kot polovica vplačil lastniškega kapitala povezana s prevzemi in združitvami, medtem ko v predhodnem letu ni bilo izpeljanih prevzemov primerljive velikosti. Najmanj je bilo greenfield naložb (13 odstotkov), med katere spadajo vplačila kapitala v prvih treh letih po ustanovitvi.

Družbe iz predelovalne dejavnosti povečale zadolženost do tujih lastnikov

Medtem ko so transakcije dolžniških instrumentov v letu 2021 povišale neto dolg do tujih lastnikov za kar 706 milijonov evrov, so ga v letu 2022 zviševale bistveno manj, skupaj le za 227 milijonov evrov. Večino dodatne zadolžitve predhodnega leta (525 milijonov evrov) so imele družbe iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki pa so se v letu 2022, obratno, malenkost razdolžile.

Na okrepitev neto obveznosti slovenskih družb so največ prispevale družbe iz predelovalne dejavnosti (podobno leta 2021), medtem ko so družbe v finančni in zavarovalniški dejavnosti zmanjšale zadolženost do tujih lastnikov. Obveznosti do tujine so se tako lani povečale za 481 milijonov evrov, imetja pa za 253 milijonov evrov. Končno stanje dolžniških instrumentov je bilo 1,7 milijarde evrov, kar je 14,5 odstotka več kot ob koncu predhodnega leta.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar