Revizija računskega sodišča je pokazala, da je bilo med letoma 2015 in 2021 poslovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije delno učinkovito. Razlog? Pri izvajanju svojih ukrepov sta bila neučinkovita vlada in ministrstvo za okolje in prostor. Direktor sklada Črtomir Remec pričakuje, da bodo vladajoči z dodatnim financiranjem ter zagotavljanjem zemljišč in kadra pripomogli k uresničitvi ciljev stanovanjske politike v Sloveniji. Kje se je zatikalo do sedaj?
V načrtu za okrevanje in odpornost je bilo za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj predvidenih 180 milijonov evrov, a je bilo razpisanih zgolj 60 milijonov evrov. Za ta denar je bilo zgrajenih okoli tisoč stanovanj, pojasnjuje Remec, od katerih jih je republiški stanovanjski sklad zgradil več kot 700. Kaj se dogaja z ostalimi 120 milijoni evrov, s pomočjo katerih bi lahko sklad zgradil dodatnih dva tisoč stanovanj?
Remec pojasnjuje, da je bila ključna oseba, ki je pripravljala razpis, izvoljena za župana občine Tolmin. "Gre pa tudi za širšo težavo manka politične volje." Direktor stanovanjskega sklada sicer pravi, da bi lahko stvari premaknila bodoča ekipa ministrstva za solidarno prihodnost, s katero dobro sodeluje. Ker bo trajalo vsaj eno leto, da se ministrstvo formalno in funkcionalno sestavi, Remec ni optimističen glede novih razpisov na podlagi načrta za okrevanje in odpornost. Priložnost za črpanje nepovratnih evropskih sredstev bo tako najverjetneje zamujena.
"Nujno potrebujemo sistemski vir financiranja, in sicer sto milijonov evrov proračunskih sredstev, da se lahko zadolžimo še za dodatnih sto milijonov evrov pri Evropski investicijski banki," dodaja Remec.
"V zadnjih sedmih letih je država nam in občinskim stanovanjskim skladom namenila okoli 20 milijonov evrov, kar je manj, kot država mesečno nameni za gradnjo in vzdrževanje državnih cest," je na novinarski konferenci dejal Remec. "Samo za glavo se lahko primem, ko vlada govori, da bo nadaljevala s proračunsko nevtralnim financiranjem. Pričakujemo, da se bo nekaj premaknilo na tem področju."
Država ni radodarna niti z zemljišči niti s kadri
Prav tako ne računa več na zemljišča "slabe banke", ki bodo prenesena na Slovenski državni holding (SDH) in na katerih bi sklad lahko gradil javna neprofitna stanovanja. "Imeli so možnost, a so se odločili, da tega ne bodo storili," pravi Remec. "Naivni bi bili, če bi še vedno upali na ta zemljišča."
Zemljišča bodo najverjetneje prešla v last državne Družbe za svetovanje in upravljanje (DSU), ki naj bi imela na teh zemljiščih cilj zgraditi dva tisoč javnih stanovanj. "Če jim to uspe, potem lahko realno dosežemo mejnik 33 tisoč javnih najemnih stanovanj do konca leta 2025," meni Remec.
Država kljub večkratnim pozivom sklada ni zagotovila niti dodatnih kadrov. Zaprosili so namreč za deset novih zaposlitev, v zadnjih sedmih letih pa so zaposlili samo dva nova sodelavca. "Vedno so izgovor omejena proračunska sredstva, vsi pa vemo, koliko je bilo v tem času zaposlovanja v državni upravi."
Remec pri tem izpostavlja, da bi določene težave na stanovanjskem trgu rešil nepremičninski davek. Ta bi po njegovem mnenju pripravil lastnike praznih stanovanj, da jih oddajo, kar bi pripomoglo k reševanju stanovanjskega problema v Sloveniji.
Kakšna je dosedanja realizacija in kakšni načrti stanovanjskega sklada v letih 2023 in 2024?
Stanovanjski sklad operira s 5.111 najemnimi stanovanji, dodatnih 2.078 jih upravljata hčerinski družbi Stanovanjsko podjetje in Spekter. V fazi gradnje in priprave je 2.139 najemnih stanovanj. Največ realiziranih in načrtovanih stanovanj je v osrednjeslovenski in podravski statistični regiji.
Letos so odprli dve novozgrajeni soseski, in sicer Novo Brdo v Ljubljani in Pod Pekrsko gorco v Mariboru – skupaj zagotavljata 655 stanovanjskih enot. Naslednje leto naj bi zaživela še druga faza soseske Pod Pekrsko gorco in ljubljansko naselje Dolgi most, najkasneje leta 2024 pa še naselje Nova Dolinska v Kopru. Skupaj gre za 289 novih stanovanjskih enot.
Od leta 2015 je sklad z investicijami v višini 294,41 milijona evrov zgradil 912 stanovanjskih enot, 921 jih nameravajo zaključiti do konca leta 2025. "Gre za ocenjeno investicijsko vrednost. V končnih poročilih so bistveno nižje številke, če ne pride do izdatnih podražitev." Investicije so se financirale s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev in posojil Razvojne banke Sveta Evrope.
Programi sofinanciranja so zagotovili 854 javnih najemnih stanovanj; od tega je sklad prispeval 12,75 milijona evrov za sofinanciranje in 32,25 milijona evrov za posojila. Prostih sredstev v programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2022 in 2023 je samo še 4,1 milijone evrov.
Sklad je skupaj z lokalnimi skupnostmi zagotovil 118 oskrbovanih najemnih stanovanj, od katerih bo v letu 2023 zaključenih 33 stanovanjskih enot. Sklad je sofinanciral izgradnjo teh stanovanj v višini 5,19 milijona evrov, od tega 3,75 milijona v obliki soinvesticij in 1,44 milijona evrov v obliki posojil. Za oskrbovana stanovanja je skladu za leto 2023 ostalo 890 tisoč evrov. Z nakupi je sklad v zadnjih sedmih letih pridobil 406 najemnih stanovanj, zanje pa je odštel 40,31 milijona evrov. V letu 2023 je skladu za nakupe ostalo 1,9 milijona evrov.
Sklad želi po letu 2025 zgraditi še dodatnih 1.280 stanovanjskih enot, a denarja ni. Remec pri tem poudarja, da sklad ne potrebuje milijarde evrov proračunskih sredstev. Dovolj bi bilo 120 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, s pomočjo katerih bi se lahko zadolžili za še dodatnih sto milijonov evrov pri Evropski investicijski banki.
Remec pravi še, da strašnih podražitev pri gradnjah stanovanjskih objektov ne pričakujejo več. "Podražitve se trenutno obračunavanja glede na indekse Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V zadnjih mesecih so bili indeksi celo negativni, sedaj so rahlo pozitivni."
.webp){kind=icon}
